Sem mlada mamica in imam velik problem odkar sem rodila.

Otroka imam rada. Zelo rada se ukvarjam z njim in v igri z njim uživam. Tudi otrok je zelo zadovoljen v moji družbi in družbi svojega očeta.

Kje je problem?

Kadar pridejo drugi (moževa mati, soseda enako starega otroka, moja precej starejša sestra) k nam na obisk in se ukvarjam (poleg njihovega obiska) tudi z otrokom mi dajo kakšen nasvet.
Npr: Ne dajaj mu teh keksov? Sigurno ni lačen – daj ga spat… Mislim, da potrebuje še en pulover… A se ti ne zdi, da bi bilo bolje, da spi v zatemnjeni sobi? Po moje potrebuje glasbo za uspavanje…………….
Takrat nič ne odreagiram. Ne upam reči, da nimajo prav. Otroka mi jemljejo iz rok, brez da bi to želela (ker ne znam na prijazen način povedati, da tega ne želim). Počutim se trapasto, ker nič ne rečem. Prijazno čakam in upam, da bodo čimprej odšli. In najhuje je da je otrok to začutil. Sedaj se popolnoma razpusti, ko nas je več (kadar je sam v njihovi družbi ni tak in pravtako kadar je samo z mano, ko pa smo vsi – in ni nobenega reda – pa čisto podivja)….

Včasih sem tako jezna zase. Ne vem kaj naj naredim. Po eni strani se zdim sama sebi dovolj samozavestna. Potem pa take situacije to zanikajo. Včasih se mi zdi, da sem taka samo zato, ker se nočem nobenemu zamerit in biti vdeno prijazna. Pol sem pa sama slabe volje. Kadar pridejo taki obiski čakam v kotu, da minejo. Otroka pa si ne upam niti prijeti, ker se bojim, da bo jokal če ga bom takrat prijela…

Kaj je narobe z mano? Kako naj spremenim svoje mišljenje/ravnanje v takih situacijah?

Pongo

Spoštovana mlada mamica !

Z vami ni nič narobe. Res pa je, da vam nekoliko primanjkuje samozavesti, pa tudi avtoritete na področjih, ki so v vaši domeni. Vendar stvari niso zapečatene, celo življenje se namreč spreminjamo.

Verjamem, da mora biti takšno vmešavanje “preveč pametnih” sorodnic in sosed zelo neprijetno in lahko tudi boleče, sploh če ne zmoremo v tistem trenutku odreagirati, kot bi želeli. Ob takšnih dogodkih se porajajo različna občutja, med katerimi je gotovo tudi jeza, katere korist pa je ravno v tem, da nas varuje pred vdori čez naše meje. Izkoristite to svojo jezo in povejte obiskom, kar jim gre. Če vam je na kraju dogodka težko najti prave besede, si lahko vnaprej zamislite možne odgovore. Ko gre za vašega otroka sta vi in vaš partner tista, ki odločata. To si vtisnite v vaše mišljenje. Vidva otroka najbolj poznata in sta z njim 24 ur na dan. Nihče vam tudi ne more vzeti otroka iz rok, če to sama ne želite. Drugo vprašanje pa je: zakaj tega ne želite?

Pri tem pa sta možna 2 različna načina, kako tašči, sestri ali sosedi sporočiti, da njihovo vmešavanje težko sprejemate.
1. Lahko jim na direkten način poveste, kako vas moti, če vas vedno nekaj podučujejo, saj mislite, da sama s partnerjem lepo poskrbita za svojega otroka. Ter da ste že kar malo “alergična” na vse te nasvete, ki vam jih vsi dajejo itn. Na ta način se bo problem še najbolj razjasnil.
2. Na posreden način jim daste vedeti, da se z njihovim ravnanjem ne strinjate npr. preslišite njihove izjave, preusmerite pozornost, se umaknete, zavrnete njihov nasvet, poveste da se ne strinjate…

Kakšno vlogo ima pri vsem tem mladi očka? Če mu še niste zaupali tega vašega problema, mu ga dajte. Le tako vam bo lahko izkazoval podporo. Pomembno pa je, da se tudi sami postavite za sebe, saj se podobne situacije lahko pojavljajo tudi na drugih področjih in ne bo vedno partnerja zraven.

Pravite, da sta z otrokom lepo povezana. Ne dovolite, da bodo drugi z neumesnimi pripombami onemogočali to vajino medsebojno čutenje. Takšne situacije so za vas neprijetne, kar otrok seveda občuti. Poskrbite, da temu ne bo več tako. Če niste tak flegmatik, da bi ob t.i. nasvetih drugih ljudi zamahnili z roko in sproti pozabili na njih, ljudem povejte ali pokažite, naj se zanimajo za sebe. Mislim, da vam niti ne morejo zameriti, saj se verjetno tudi sami zavedajo, da imate prav.

Upam, da vam bo moj odgovor pomagal in da boste dosegli željene spremembe.

Odločno POSTAVITE MEJE, saj gre vendar za vašega otroka! Pa kaj potem če se zamerite tašči (sploh pa mora to s taščo urediti vaš partner- če seveda ni mamin sinko (ne mislim nič žaljivo)). Od začetka vam bo težko, kasneje pa bodo tudi vsiljivci uvideli, da nima smisla vam soliti pameti. Verjamite, pišem iz lastnih izkušenj. Delajte v otrokovo dobro in po vaši vesti. NE delajte razlik pri vaših starših!!!

Najlepša hvala za vajine odgovore.

Tudi sama sem ugotovila, da bom mogla na tem področju še marsikaj narediti. V odločnejšem in bolj neposrednem predvsem pa sprotnem reagiranju. Vsem ljudem naenkrat se ponavadi pač ne da ustreči.

Hvala še enkrat!!!
Pongo

Nujno preberite knjigo Sola in vrtec skozi ogledalo, Prirocnik za vrtce, sole in starse , avtorici Eva Dolar Bahovec in Ksenija Bregar Golobic. Notri so lepo opisani primeri obnasanja in vse vam bo jasno . NUUUUUUUUUjno jo mora prebrati se moz! Potem pa samo skupaj drzita, saj kot pravi pregovor Ce duse druzine ljubijo druga drugo, bo dom prelep cvetlicni vrt, ki mu ne more noben vihar do zivega. Bodita SAMOZAVESTNA starsa, ki vesta kaj hoceta in tudi otrok. Vsiljivci hodijo v vajin dom pogosto, kar ni prav, saj vam rusijo mir. Hodijo po vaso energijo, ker se imate lepo, pa bi bili radi delezni delcka vasih sanj in mladosti. Morda se niti ne zavedajo, dobro pa vedo da sta mehka in vam prevzamejo krmilo, ko pridejo. Vztrajajte pri svojem in podpirajta se! Ce bosta rekla, drugic, bomo ze potrpeli oz.mogoce pa ni tako mislila, je vse brezveze. Reagirati morata takoj, kot oni, tudi vidva z nasmeskom recita, da vas ne bo doma, da naj prej poklicejo, da se dogovorite in NE popuscajte! To je VAJINO zivljenje in po VAJINIH pravilih naj bo ! Srecno!