Spoštovani

Danes vam končno pišem. Vedno se mi je zdelo, da bo bolje in je bilo, pa se je znova vse obrnilo na glavo. Živim doma, s starši. Poročena sta več kot25let. Oče je bolestno ljubosumen. Mami obtožuje, da ga vara, da se vlači okrog in nastavlja vsem. Nič od tega ni res in tako me pri srcu boli, ko vidim kakšen odnos ima do nje – zaničevalen, ponižvalen… Vedno je bil ljubosumen, ampak zadnje leto je obupen. Kot bi bil v krizi srednjih let. Postalo je nevzdržno. Vsak dan je huje. Vsak dan ima nove “teorije” s kom ga mami vara. Zagrozili sva mu, da se bove odselili in da bo mami vložila zahtevo za ločitev. Postal je kot mucek. 3mesece je bilo zatišje. Danes je spet udarilo. Vsak dan ga imam manj rada. Vsak dan je manj oče.
Sama se bojim od doma (na potovanje npr. ali pa se odseliti), ker jo nočem pustiti same.

Ne zasluži si tega. Ko pomislim, koliko moških bi z njo lepše ravnalo…. Kakšno življenje je imela. Tako me stisne pri srcu…

Ne moreve več tako naprej. Sprašujeve se – kaj naj zdaj? Ločitev? Svetovanje (ki ga oče ne želi)? Kam?

Spoštovana Zarja,

eden izmed pomembnejših podatkov, ki pa jih nimam, je vaša starost, ki bi mi pokazala nadaljne možnosti, ki jih lahko iščete.
Kot mladoletnica ste namreč v popolnoma drugačnem položaju, kot če ste odrasla oseba, po možnosti celo finančno, materialno in čustveno bolj samostojna.

Ena stvar, ki pa je skupna vsem, je to, da je vaša mama tista, ki mora zaščititi sebe, ona je tista, ki je odgovorna za svoje življenje. Razumem, da čutite strah, kaj se bo zgodilo, razumem, da včasih boli njeno trpljenje, vem tudi, da čutite odgovornost, da ji pomagate, vendar, ne morete in ne smete prevzeti njenega bremena. Vaše breme, ki ga nosite kot hči takšnega očeta je težko, mnogokrat pretežko, zato si, prosim, ne nalagajte še bremena skrbi za to, kaj bo, kako bo in če nič ne bo, za vašo mamo.

Pozdravljam vaše zanimanje za iskanje podatkov o tem, kakšne so poti iz trenutne stiske, vendar iz vašega pisanja je čutiti še tisto drugo, o čemer sem pravkar pisala.

Katere pa so tiste poti:
a.) vključitev v terapijo ali svetovanje za mamo in po možnosti tudi očeta, glede na problem, ki ga še morava opredeliti
b.) vključitev v samopomočno skupino za mamo, morda kasneje tudi očeta
c.) razveza zakonske zveze.

Odločitev o tem, katera izmed poti pa bi bila tista prava, se bo mora odločiti mama.
V kolikor mi sporočite, v katero smer se nagiba, lahko o tisti poti rečeva več.