Spoštovani!

Zanima me, kakšna cepljenja (in morebitno jemanje tablet) so potrebna pred in med potepanjem po Peruju?

Najlepša hvala za odgovor in lep pozdrav,
Ero!

Spoštovani,

v Peruju obstaja možnost okužbe z rumeno mrzlico, malarijo, dengo,kolero, povzročitelji potovalne driske, hepatitisa, tifusa in drugo.

Rumena mrzlica:cepljenje se priporoča vsem potnikom, starejšim od devet mesecev, zlasti, če bodo potovali izven večjih mest. (Okužena so zlasti področja: Amazonke, Ancash, Ayacucho, Cuzco, Huanuco, Junin, Loreto, Madre de Dios, Pasco, Puno, San Martin, Ucayall). Nevarnost okužbe je zlasti od decembra do junija.Cepite se lahko na Inštitutu za varovanje zdravja RS. Mednarodno potrdilo o cepljenju prične veljati 10.dan po cepljenju in velja 10 let.

Malarija: nevarnost okužbe je zlasti v ruralnih področjih pod 1500 m na vzhodu, severovzhodu in severozahodu države, zlasti ob meji z Ekvadorjem. “Varno” območje je Lima in obalna področja južno od Lime. Za kemopropfilakso se priporoča klorokvin; za področja ob meji z brazilijo, Ekvadorjem, kot tudi Piura in Tumbes pa meflokin ali doksiciklin ali Maloron.

Denga:nevarnost okužbe je zlasti v severnih obalnih področjih in na vzhodu.priporoča se dobra zaščita proti pikom komarjev.

Potovalna driska, kolera: tveganje za okužbo je veliko. Priporoča se uživanje “varne” hrane, t.j.hrane, ki je dobro toplotno obdelana, pitje originalno, industrijsko pakiranih pijač oz.vode ali vode, ki je ca 3 minute vrela. Relativno varna so zelo suha in slana živila. (Pijače s kockami ledu so lahko kontaminirane). Surovo sadje in zelenjavo je potrebno olupiti. Najpogostejši povzročitelji driske so povzročitelj kolere, griže, salmonele. Izbrani zdravnik naj vam predpiše kinolonski antibiotik, ki ga vzamete v primeu, da se driska pojavi. (Parazitarna ali virusna driska se kljub jemanju antibiotika ne ustavi).

Tifus: nevarnost okužbe je večja kot v večini Latinskoameriških držav. Priporoča se cepljenje.

Hepatitisi: potnikom priporočamo cepljenje proti hepatitisu A, proti hepatitisu B pa v primeru, če bodo na potovanju dlje časa. Hepatitis E se prenaša v glavnem z vodo in je endemičen. Nevaren je za nosečnice, pri katerih ima bolezen iz neznanega vzroka večjo smrtnost kot pri ostali populaciji.

HIV: prekuženost je nižja kot v drugih Latinskoameriških državah, kljub temu previdnost ni odveč. (Prevalenca HIV+ med krvodajalci v Limi znaša do 1,4%).

Lep pozdrav,

Eva

Sicer je res, da sem bila v Peruju 1999, ampak takrat je bilo za vstop OBVEZNO cepljenje proti rumeni mrzlici. Vse “ostalo” pa le po priročilu zdravnika.
Predvsem pošteno razmisli o zdravilih proti malariji … ker so precej močna, nekatere popolnoma onesposobijo ..

pa pa

Tini

Po navodilu WHO potnikom v mednarodnem prometu za leto 2002 pri vstopu v Peru zahtevajo potrdilo o cepljenju proti rumeni mrzlci pri tistih potnikih, ki v Peru prispejo z z rumeno mrzlico okuženih področij. Cepljenje proti rumeni mrzlici pa se močno priporoča tistim potnikom, ki bodo obiskali gozdnata – džungelska področja.

Ne želim podcenjevati možnosti stranskih učinkov ob jemanju antimalarikov; morate pa vedeti, da imajo težave na potovanju tudi mnogi potniki, ki antimalarikov sploh ne jemljejo. Glavne težave namreč nastanejo zaradi črevesnih okužb (kar 60% potnikov v prvih 14 dneh potovanja zboli z drisko); spremembe klime; poleta samega in neprilagojenosti na časovne spremembe (motnje spanja, vrtoglavice, nemir, razdražljivost);….. Mnogi potniki tovrstne težave (pogosto neupravičeno) pripišejo jemanju antimalarika.

Pozdrav!
Nina

Najlepša hvala vsem za izčrpne odgovore!

Potujem v suhe in visoke kraje (Inkovska pot, Cuzco, Arequipa) in predvidevam, da je tam nevarnost malarije in driske malo manjša kot v bolj vlažnih predelih. Skrbi me le področje okoli Titicace, kjer bomo par dni.

Proti rumeni mrzlici sem se cepil lani in torej cepivo še ‘drži’. Glede malarije pa – lani sem na potovanju po Afriki jemal Lariam in nisem opazil nobenih stranskih učinkov.

Še enkrat hvala vsem in lep pozdrav,
Ero!