Bali
V deželi obstaja visoko tveganje za hepatitis A, zato svetujem cepljenje proti hepatitisu A, vsaj 14 dni pred odhodom.
Na ruralnih področjih, ki ležijo pod 1200 m obstaja nevarnost malarije, zato tam svetujemo jemanje antimalarikov, v večjih metropolitanskih področjih, zlasti na južnem predelu Balija, pa malarije ni. Priporočeni antimalarika za malarična področja sta Lariam ali doksiciklin.
V celotni Indoneziji obstaja nevarnost tifusa, zato svetujemo potnikom, ki ostanejo na otočju več kot 2 – 3 tedne, cepljenje. Cepiti se je potrebno 4 tedne pred odhodom.
Potrebno se je zaščititi pred piki komarjev, saj le ti prenašajo številne povzročitelje nalezljivih bolezni; hemoraško vročico dengo, filarije, drugo. Proti navedenim boleznim cepljenje ne obstaja.
V deželi obstaja nevarnost stekline.Če nas ugrizne žival, je potrebno rano izprati z obilico vode in mila. S cepljenjem proti steklini in dajanjem zaščitnih protiteles je potrebno pričeti najkasneje v 8 dneh po ugrizu.
Pazite še na uživanje vode in hrane; uživajte dobro prepečeno, prekuhano hrano, ki nam jo posteržejo vročo, sadje in zelenjavo, ki ju uživamo surove, je potrebno lupiti.
Pozdrav!
Nina
Pred dobrim tednom sva se z možem vrnila iz poročnega potovanja na Baliju. Pred odhodom na Bali nisva jemala nobenih zdravil in se nisva cepila, saj so nama na agenciji zagotovili, da nič od navedenega ni potrebno.
Zadnjo noč sem dobila napade driske, visoko vročino, bruhala sem in tresel me je mraz. Po treh dneh vročina in driska še nista poneha, zato me je zdravnik napotil na infekcijski oddelek v bolnišnico, kjer sem ostala štiri dni. Vzeli so mi kri, vodo in blato. Jemala sem linex in dobila infuzijo v prvih treh dneh. Ker se je stanje pomirilo in vročina padla so spustili domov z besedami, da naj veliko pijem in počivam. Še štiri dni sem ostala doma, potem pa sem zaključila bolniško in odšla v službo, saj sem se dobro počutila. Danes sem poklicala v ambulanto, da mi končno povedo kakšni so rezultati. Kar nekaj časa je trajalo, ker izvidi še vedno niso bili v moji kartoteki. Sestra mi je nato povedala, da je bil vzorec blata glede parazitov negativen in pozitiven glede salmonele in enteritidisa (ali nekaj podobnega). Da to ni nič posebnega, je še dejala in da bom dobila domov vabilo, naj pridem oddati blato, kar bom morala početi dokler bodo kakšni znaki salmonele.
Sedaj me zanima, kaj sploh pomeni takšna okužba, kako dolgo traja, ali lahko partnerja na kakršni koli način okužim in kako dolga je doba, da se okužba pokaže. Ali lahko kako pripomorem k hitrejšemu poboljšanju stanja in kako lahko to vpliva na moje nadaljnje zdravje. V bližnji prihodnosti bi namreč rada zanosila in me je sedaj zanima, kaj mi v tem primeru priporočate.
Spoštovani!
Opisali ste tipične znake salmonelnega enteritisa. Salmonelni enteritis je akutna okužba črevesja, ki jo povzroča bakterija salmonela. Poznamo več kot 2000 različnih sevov bakterije salmonele; glede na vaše pisanje razberem, da je okužbo povzročila Salmonella Enteritidis.
Kot je znano, kar 70% potnikov na potovanju zboli z akutno okužbo črevesja v prvih 14 dneh potovanja, zaradi uživanja oporečne hrane ali vode, slabih higienskih razmer in slabega umivanja rok. Med bakterijskimi povzročitelji driske na potovanju najpogosteje povzročajo bakterije: Ecsherichia, Campylobacter, Salmonella in Shigella. S salmonelno okužbo najpogosteje zbolimo zaradi uživanja toplotno premalo obdelane perutnine ali druge vrste živil živalskega izvora; slabih higienskih navad pri pripravi hrane (npr. stikanja surovih živil z živili, ki jih ne bomo več kuhali ali pekli); stikom z bolnikom z drisko ali klicenoscem; stika z okuženo živaljo (perutnina, govedo, plazilci, ptice)… Najpogostejša inkubacijska doba za okužbo je od 6 ur do 3 dni. Vsi, ki se okužijo s salmonelo, ne zbolijo s kliničnimi znaki; okužba je lahko torej tudi povsem brez simptomov. Možno je, da se je vaš mož že na potovanju prav tako okužil s salmonelami, pa ni zbolel.
Bolezen se torej prenaša z blatom (umazane roke), z okuženo hrano in vodo. Zdravljenje bolezni pri ljudeh z normalnim imunskim sistemom ni potrebno, zato ob bolezni samo nadomeščamo izgubljene tekočine in soli. Po preboleli bolezni se bakterije z blatom lahko izločajo še dlje časa – več mesecev. Zaradi izločanja bakterije z blatom sami nimamo več težav, lahko pa okužimo druge. Ves ta čas je naše blato namreč kužno, zato moramo biti pri osebni higieni izredno pazljivi, da okužbe ne prenesemo na druge. Zlasti pazimo na umivanje rok po uporabi stranišča; po kopanju odstranimo brisače, s katerimi smo se brisali okoli zadnjične odprtine direktno v pralni stroj; natančno si umivamo roke pred pripravo hrane, ipd. Zaradi izločanja bakterije z blatom (klicenoštva) pri zdravih ljudeh nikoli ne predpisujemo antibiotikov; saj zdravljenje z antibotiki na klicenoštvo ne vpliva; vpliva pa na nastanek zelo zelo odpornih mikroorganizmov v našem črevesju. Na vaše zdravje torej morebitno klicenoštvo ne bo vplivalo. Sami na trajanje klicenoštva ne morete vplivati, saj je odvisno od lokalnih razmer v vašem črevesju; obrambe vaše sluznice in drugih vrst bakterij, ki poseljujejo vaše črevesje.
Po preboleli bolezni rekonvalescenta ponavadi vabimo na Zavod za zdravstveno varstvo, kjer mu razložimo način nastanka salmonelnih okužb in ga poučimo o higienskih navadah. Običajno spremljamo izločanje bakterije v blatu do vsaj (dveh /treh) negativnih zaporednih izvidov blata.
Bolnika poučimo tudi o preprečevanju salmonelnih okužb s hrano v domačem okolju, saj morate vedeti, da je tudi pri nas surova perutnina okužena s salmonelami i(in drugimi mikroorganizmi) in da je vsaka deska, na katero položite surovo perutnino, potencialno kužna.
Kar se tiče zanositve; ni problema in nevarnosti. Težave bi nastale le, če bi med porodom še vedno izločali bakterije z blatom, ki so novorojenčku zelo nevarne.
Lep pozdrav!
Nina