Želatina v cepivih
Pozdravljene,
imam triletno hčerko in je bila do sedaj regularno cepljena. V zadnji letih govorimo veliko o bolezni norih krav. Uzivanje mesa je itak vprasljivo, nekateri deli telesa živali (krave) pa so celo prepovedani za uživanje. Govejo želatino pa vseeno še vedno uporabljajo tako v živilski industriji kakor v medicini. Prebrala sem si vsebnosti cepiv in sem med sestavinami videla tudi želatino. Kaj mislite o tem?
Srecno
Marija
Spoštovani,
nadzor nad cepivi v Sloveniji urejajo številne zakonske določbe. Kontrolira se ne le vsako vrsto cepiva, temveč tudi vsako serijo istega cepiva. Nadalje se od vsakega farmacevtskega proizvoda, ki ga vsebuje cepivo, zahteva deklaracijo o izvoru od začetka do konca proizvodnje. Omenjeni predpis velja tudi za želatino, ki je v cepivu proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, v nadaljevanju MMR. (V ostalih cepivih, s katerimi cepimo otroke, želatine ni).
Menim, da je koristnost cepljenja proti MMR večja od tveganja, ki so mu izpostavljeni otroci zaradi vnosa nekaterih ostalih sestavin cepiva. Razloga za odklanjanje cepljenja zaenkrat ni.
Lep pozdrav,
Eva
Neumnost.
Pred kakšnim letom so v Angliji sprožili postopek proti farmacevtski družbi, ki je proizvajala cepiva in je seveda ravnotako kot VSI drugi dajala izjavo, da ne uporabljajo problematičnih spornih tkiv, naknadno pa se je izkazalo da so lagali in da taka tkiva v resnici uporabljalo!
Dragi moji, farmacevte zanima samo denar!
Točno tako, Jernej.
Medicinsko-farmacevtsko mafijo zanima samo denar. Zdravniki pa jim nasedajo iz istega razloga…Denar, denar, denar. Za zdravje otrok jim je figo mar.
Poglejte, kaj se dogaja v Angliji (novico prilagam spodaj) in to prav na primeru cepiva MMR, ki naj bi bilo tako neskončno varno kot pravi Eva ! Kemična mafija skuša oblatiti tamkajšnjega zdravnika, ki je nekaterim staršem omogočil, da so njihovi otroci cepljeni z manj nevarnimi cepivi oz. s cepivi, ki niso biološko-kemična bomba kot je MMR! In kaj je ugotovil omenjeni zdravnik? Ogromno število avtističnih otrok po cepljenju z MMR! Naključje? Ne bi rekla. Če kdo misli, da je situacija v Sloveniji kaj boljša, se moti…
Rosanda
Spoštovani,
avtizem je bolezen, ki postaja vse bolj poznana, tudi možnosti za diagnostiko so vedno boljše. Bolezen se pojavlja v obdobju, ko otroke tudi cepimo proti otroškim nalezljivim boleznim. Možno je torej, da je pojav avtizma časovno pridružen cepljenju, kot pa mi je do sedaj znano, pa vzročne povezave med cepljenjem in pojavom avtizma pri otrocih še niso dokazali.
Eva
Spoštovani!
Tisti, ki nečesa noče dokazati, tega tudi nikoli ne bo storil. Za autizem je znano, da se je v ZDA pričel pojavljati najprej pri izobraženih slojih, ki so v skrbi za zdravje svojih otrok prvi posegli po cepivih. Ko so cepljenja postala masovna – obvezna, pa se je ta bolezen razširila na vse sloje. Zanimiv je porast in sploh pojav novih degenerativnih bolezni pri otrocih. (Te bolezni so se včasih pojavljale pri starejših ljudeh) Naprimer diabetes tipa 1, za katerega slovenski strokovnjaki ” še ne vedo za kaj nastane ” (tako vsaj piše v uradnih zgibankah), v tuji strokovni literaturi pa je ta bolezen jasno opredeljena kot posledica cepljenja. Seveda popolnoma razumem zdravnike, da želijo na vse možne načine opravičiti cepljenje kot nujen ukrep za skupno in posameznikovo zdravje. Verjetno bi bilo zelo zoprno živeti z občutkom, da po desetletjih napornega študija in dela ugotovijo, da nekateri njihovi zdravilni postopki tudi škodijo pacientom tako, da iz njih naredijo trajne invalide ali pa jim celo skrajšajo življenje. Žal je eden takih postopkov tudi cepljenje. Sporen je že od svojega nastanka.
Spoštovani,
znano je, da izobraženi sloji najprej poiščejo zdravniško pomoč, ker jim je ta bolj dostopna kot ostalim slojem. Zaradi tega je tudi diagnostika bolezni pri teh slojih boljša, hitrejša in tudi bolezni, ki se sicer redkeje odkrijejo, prej prepoznajo.
Glede povezave diabetesa 1 s cepljenji zaenkrat nisem zasledila, da je v vzročni povezavi s cepljenjem.
Diabetes tip 1 se je že od nekdaj pojavljal pri otrocih in mladostnikih, kar ni nič novega. Zlasti se je izboljšala diagnostika bolezni in zdravljenje. Bolezen tako hitreje odkrijejo, boljša in učinkovitejša je tudi terapija, s tem pa tudi preživetje otrok, ki so včasih umirali že v nekaj tednih po začetku bolezni. Povsem logično torej je, da včasih bolnikov z diabetesom “ni bilo” oziroma, da jih je bilo bistveno manj kot danes.
Res pa je tudi, da diabetes še raziskujejo. Predispozicija za pojav bolezni je dedna, gre za poligensko dedovanje. Z boljšim poznavanjem genetike, bodo morda tudi odkrili način za dejansko ozdravitev bolezni.
