Cepljenje dojenčkov
Spoštovani!
Prosim vas za vaše mnenje o “rutinskem “cepljenju dojenčkov in morebitnih posledicah, o katerih je v zadnjem času veliko govora. Razpolagate morda s kakšnimi podatki v zvezi z negativnimi posledicami cepljenja? Prav zares me začenja skrbeti, ravno danes peljem otroka na drugo cepljenje.
Lep pozdrav, Vesna.
Spoštovani!
Verjamem, da so silne polemike, ki smo jim priča, v mnogih starših vzbudile strah. Osebno menim, da je cepljenje nujno potrebno za doseganje ustrezne zaščite pred nalezljivimi boleznimi. Res pa je, da starši velikokrat (ravno zaradi cepljenja) niso videli, kako te nalezljive bolezni izgledajo v praksi in zato vidijo predvsem stranske pojave, ki se pojavijo v zvezi s cepljenjem. Po vsakem cepljenju obstaja možnost stranskih pojavov, ki pa so v večini primerov blagi (oteklina, rdečina na mestu vboda, povišana telesna temperatura). Hujši stranski pojavi so izjemno redki. Pravite, da peljete otroka na drugo cepljenje: cepili ga bodo proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi in hemofilusnemu meningitisu.
Davica je huda bolezen, pri kateri nastanejo gnojne membrane v grlu, sapniku, na glasilkah, ki lahko privedejo do zadušitve. Po bolezni lahko pride do trajnih okvar živčnega sistema. Bolezni pri nas ni, saj so otroci cepljeni. Kako izgleda, če cepljenje opustijo, se je pred par leti pokazalo v bivših deželah SZ, ko je v epidemiji z davico zbolelo več kot 150.000 ljudi, več 1000 pa jih je tudi umrlo.
Z otroško paralizo je pred uvedbo cepljenja v Sloveniji zbolevalo več 100 ljudi letno, mnogi so tudi umirali. Še danes imamo več 100 trajnih invalidov, ki so otroško paralizo preboleli pred začetkom obveznega cepljenja.
Cepljenje proti tetanusu nas zavaruje pred tetanusom (mrtvičnemm krču), za katerim še danes umirajo starejši ljudje, ki proti bolezni niso bili cepljeni. Nevarnost pa nam preti ob poškodbah, opraskaninah, vbodih s trnjem, žeblji, saj so spore teh bacilov pridotne praktično povsod.
Oslovski kašelj ima težak potek zlasti pri najmlajših otrocih, lahko ostanejo trajne okvare osrednjega živčevja.
Hemofilusni meningitis je urgentno, življenjsko ogrožujoče stanje, ki najbolj ogroža otroke, mlajše od 5 let. S cepljenjem smo pričeli v letu 1999 ob velikem pritisku javnosti po smrti otroka s hemofilusnim meningitisom. Pred uvedbo cepljenja smo beležili 7 do 20 primerov letno, sedaj pa le 1 do 2 primera letno.
V življenju je vsako dejanje združeno s tveganjem, torej tudi cepljenje. Vedno pa moramo tehtati med tveganjem in koristmi. Ta trenutek korist cepljenja močno presega tveganja. Ko pa bodo bolezni izkoreninjene, pa cepljenje ne bo več potrebno (kot se je že zgodilo s črnimi kozami). Za nadaljne nasvete povprašate še svojega pediatra.
Pa še nekaj: morate vedeti, da otroci vsak dan zbolevajo z različnimi boleznimi. Lahko se nam zgodi, da otroka cepimo ravno v fazi inkubacije. Čeprav bi otrok zbolel v vsakem primeru, bolezen po cepljenju neupravičeno pripišemo stranskim učinkom po cepljenju. Veliko bolezni se izrazi ravno v obdobju, ko otroke cepimo, starši pa njihov pojav poskušajo povezati s cepljenjem. Pozdrav!
Nina
Še jaz bom pristavila svoj lonček:
Razumem starše, ki jih skrbijo stranski učinki cepljenja in se zavestno odločijo, da svojih otrok ne bodo cepili. Nikakor pa se ne strinjam s tistimi starši, ki tako početje “oglašujejo” in prepričujejo ostale, da je tako ravnanje v korist vsem otrokom, in da bi cepljenje otrok moralo postati opcijsko (neobvezno). Zavedati se je treba, da si straši necepljenje otrok lahko privoščijo samo zato, ker je večina otrok precepljena in je tako možnost okužbe zelo majha. Če pa bi cepljenja postala neobvezna, si lahko samo predstavljamo, kaj bi bilo, če bi izbruhnila kakšna od teh nalezljivih bolezni. Mislim, da je vročina zaradi cepljenja dosti manjše zlo, kot pa npr. trajna invalidnost zaradi otroške paralize.
lp
Spoštovana Mateja!
Absolutno se strinjam z vami. Žal starši pogosto ne vedo, da sta za uspešno zaščito pred nalezljivimi boleznimi potrebni tako individualna kot kolektivna zaščita. Tudi ne vedo, da smo že zelo blizu izkoreninjenju otroške paralize in da smo tako stanje dosegli predvsem s cepljenjem.
Res pa je, da se zdravstveni delavci verjetno premalo pogovarjamo s starši o preprečevanju bolezni, tako nalezljivih kot nenalezljivih. Posledica tega je, da starši niso dovolj osveščeni in lahko postanejo odličen medij za manipulacije.
Potem se “osveščanja” lahko lotijo nasprotniki cepljenja.
V takem stilu je napisano tudi sporočilo za javnost društva SVOOD št.5: Starši tožijo državo zaradi uporabe nevarnega cepiva. Ne skupina staršev z imeni in piimki, ampak starši. Torej jaz, vi?
Pozdrav!
Nina
Dr. Pirnatova – predlagam, da si preberete podatke o padanju incidence nalezljivih boleznih pri otrocih v zadnjih 100-150 letih.
Cepljenje je vsekakor pripomoglo k padcu (še najbolj za OMR), vsekakor pa je ogromno že naredila higiena in boljši življenski pogoji.
Davice ni bilo že več kot 25 let in danes jo lahko tudi zdravimo.
Danes imamo tudi precej invalidov, ki so to postali zaradi cepljenja.
Za tetanus umirajo res predvsem starejši ljudje, med njimi tudi taki, ki so bili cepljeni!
Oslovski kašelj je zares nevaren le do enega leta in do takrat tudi cepivo ne ščiti.
HiB je izredno redek. V Finski kjer že več let cepijo je sicer manj primerov meningitisa zaradi HiB, je pa zato poraslo število primerov zaradi drugih bakterij in virusov.
BOLEZNI ne bodo NIKOLI izkoreninjene in vsakemu razumnemu človeku je to povsem jasno!
Pustite staršem izbiro, da sami odločijo kaj je za njihove otroke boljše. Jaz sem recimo prepričan, da je prehrana večine otrok katastrofalno slaba. Zakaj potem ne uvedemo zakona, s katerim bi prepovedali prodajo slabe hrane kot so čipsi, čokoalde, bonboni, lizike, zakaj ne prepovemo McDonaldsov,…?
Spoštovani!
Spremljanje incidence in trendov nalezljivih bolezni pri nas in v svetu je moje vsakdanje delo. Leta in vsak dan sprejemam prijave nalezljivih bolezni, za katere je v Sloveniji v skladu z zakonom obvezno prijavljanje. Prav tako vsakodnevno obravnavam otroke in odrasle pred in po nalezljivih boleznih.
Kar se tiče vpliva življenjskega okolja na pojavljanje določenih nalezljivih bolezni sem na tem forumu že pisala, pa bom vseeno ponovila nekaj dejstev. Dejstvo je, da z ukrepi komunalne higiene lahko zmanjšamo pojavljanje določenih nalezljivih bolezni, seveda zlasti takih, ki se prenašajo s človeškim blatom- npr. otroško paralizo, samo s tovrstnimi ukrepi pa otroške paralize ne moremo izkoreniniti. Določene povzročitelje nalezljivih bolezni, ki imajo za gostitelja le človeka, lahko izkoreninimo, če uspemo “prekužiti” celotno populacijo. Na ta način smo že izkoreninili črne koze, blizu smo tudi izkoreninjenju otroške paralize. Če bi precepili celotno populacijo, bi lahko izkoreninili tudi hepatitis B. Določenih povzročiteljev nalezljivih bolezni seveda ne bomo mogli nikoli izkoreniniti (npr. tetanusa), saj ima povzročitelj več gostiteljev, izjemno dolgo pa preživi tudi v t.i. vegetativni obliki – spori. Tetanus bomo vedno preprečevali s cepljenjem. Znane so preštevilne bolezni, kjer so gostitelji za povzročitelja tako živali kot ljudje: klopni meningitis, kuga, salmoneloze, hemoraške mrzlice, …
Davice pri nas, hvala bogu, res že dolgo ni bilo, zahvaljujoč cepljenju. Kaj pomeni opustitev cepljenja, je pokazala nedavna epidemija davice v bivših deželah Sovjetske zveze, o kateri sem že pisala. Mislim, da pri nas izkušnja z 100.000 obolelimi in več 1000 mrtvimi ni potrebna. Zdravila proti bolezni obstajajo že iz časov pred cepljenjem, vendar ob razviti bolezni in sproščanju toksina nimajo neposrednega vpliva na klinično sliko (zmanjšujejo pa kužnost). Dobro je tudi vedeti, da strup, ki ga izloča davični bacil, okvarja živčevje in srčno mišico.
Epidemiološko anketiramo vse bolnike s tetanusom pri nas; do sedaj ni bil nihče izmed njih proti tetanusu popolno cepljen.
Popolno cepljenje proti oslovskemu kašlju (ki ga zdrav otrok konča okoli 6. meseca starosti) okoli 95% cepljenih dojenčkom zagotavlja zaščitna protitelesa proti bolezni. Glede na materam prijazen porodniški dopust verjetno lahko pričakujemo, da matere novorojencev in majhnih dojenčkov ravno ne bodo vodile v kolektive s kašljajočimi ljudmi.
Gnojni meningitis, ki ga povzroča Haemophillus influenzae B, je bil v Sloveniji že pred uvedbo cepljenja redek (7-20 primerov letno). Po uvedbi cepljenja pa tovrstnih okužb praktično ne beležimo več -1 primer/leto. Vedeti pa morate, da je gnojni meningitis izjemno težka okužba, z 10-20% smrtnostjo, ki pri 50% preživelih pušča trajne okvare zdravja.
Kar pa se tiče nezdrave hrane, se z vami popolnoma strinjam; verjetno pa bova o tem lažje debatirala na forumu Zdrava prehrana.
Pozdrav!
Nina
Mene pa zanima, kakšne so v resnici prednosti necepljenja dojenčkov pred cepljenjem. Namreč, razloge za cepljenje so mi pojasnili, razlogi proti cepljenju, ki jih poznam do sedaj, pa me ne prepričajo. Pa naj razložim še kaj sedaj vem o razlogih proti cepljenju – samo to, da se izognem stranskim učinkom cepiva. Verjetno res nisemprav dobro obveščena.
Imam 9 mesecev starega fantka, ki je bil redno cepljen in moram povedati, da ni imel, razen rahle rdečine na mestu cepljenja pri tretji ponovitvi, nobenih stranskih pojavov. Kot da se ni nič zgodilo.
Verjetno bi bilo za marsikoga bolj “demokratično”, če bi o cepljejnu svojih otrok lahko odločal sam. In kaj bi se zgodilo potem z večino?
Zdravstvo bi pri cepivih brez dvoma privarčevalo in lahko vložilo denar kam drugam. Ali je kdo naredil finančno projekcijo, koliko bi stala morebitna povečana kurativa zaradi večje obolevnosti zaradi neceljenja v primerjavi s stroški cepljenja?
Prednosti necepljenja pred cepljenjem ni.
Posamezniki kot razlog proti cepljenju navajajo tudi religiozne in etične zadržke.
Bolezni, proti katerim cepimo, so ponavadi resne in težke bolezni. Strategija obvladovanja ponavadi poteka na svetovni ravni. Preden se neko cepljenje sploh uvede, so potrebne obsežne epidemiološke in ekonomske analize. Spremljamo pojavljanje, gibanje, širjenje neke nalezljive bolezni; ocenjujejo se stroški cepljenja in zdravljenja nalezljive bolezni, izračunavajo se stroški izgubljenih let življenja zaradi smrti ob nalezljivi bolezni (davica, gnojni meningitis -HIB, otroška paraliza, ošpice, tetanus, hepatitis B….); stroški izgubljene kvalitete življenja (trajne invalidnosti, npr. po otroški paralizi, ošpicah, kongenitalnih rdečkah, oslovskemu kašlju, hepatitisu B…). Študije izgubljenih let življenja in kvalitete življenja se ponavadi izvajajo v državah z visoko razvito ekonomiko v zdravstvu.
Ko je cepljenje že uvedeno, se stalno spremlja pojavljanje in gibanje nalezljive bolezni, proti kateri cepimo, trende padanja nalezljive bolezni. Izračuni stroškov se izvajajo tudi ob pojavljanju morebitne epidemije nalezljive bolezni, proti kateri cepimo, pogosto je glavni ukrep za obvladovanje epidemije ravno cepljenje (epidemije meningokoknega meningitisa v subsaharski Afriki, ošpice, otroška paraliza, davica….). Kakšne stroške in posledice povzroči opustitev cepljenja, smo pred kratkim doživeli v Rusiji ob epidemiji davice (več 1000 umrlih); pa ob lokalni epidemiji otroške paralize med predstavniki verske skupnosti na Nizozemskem, …
Mnogo premalo je, da bi primerjali samo stroške zdravljenja zaradi pojavljanja nalezljive bolezni in stroške cepiva. Prišteti moramo še vse stroške izgubljenih let, v primeru smrti; pa stroške izgubljene kvalitete življenja zaradi invalidnosti; pa stroške nege, bolniške, izgube dohodka; stroške za obvladovanje epidemij. Psihičnih posledic, ki jih npr.povzroča trajno nosilstvo hepatitisa B, pa sploh ne moremo ovrednotiti.
Preprost primer je npr. cepljenje proti gripi. V februarju npr. zboli med 200-600 oseb na 100.000 prebivalcev/teden. (Če je pa epidemija, pa še bistveno več). Oboleli ostane doma vsaj 3 dni, izgubi dohodek: bolniška, nega (slabo pa se počuti še nadaljnjih 10 dni). Ob mesečni bruto plači 150.000 sit in 22 delovnih dneh izgubi vsaj 21.000 Sit. (Pa je bil le doma, ni še užival zdravil, nima trajnih posledic, ni iskal zdravniške pomoči). Cena 1 odmerka cepiva je 2000 Sit, zaščita po cepljenju pa 90%. Podatek je dovolj zgovoren.
V primeru, da uspemo bolezen s cepljenjem (in drugimi ukrepi javnega zdravstva) izkoreniniti, s cepljenjem prenehamo. To se je že zgodilo v primeru črnih koz, blizu izkoreninjenju je tudi otroška paraliza. Jasno pa je, da mnogih bolezni ni mogoče izkoreniniti, glavno varovanje pred njimi predstavlja cepljenje.
Pozdrav!
Nina
Pozdravljeni!
Imam 8 mesecev staro punčko in me zanima kdaj naj bi bilo po mesecih priporočljivo 4. cepljenje?
Prvo cepljenje je imela pri 3 mesecih in pol, drugo pri 5 mesecih, tretje pri 6 mesecih in pol, zdaj smo naročeni za četrto cepljenje pri 9 mesecih. Kolikor sem brala za cepljenja naj bi bilo 4 cepljenje pri 12 mesecih in nič prej. Zanima me vaše mnenje v mojem primeru.
Že v naprej hvala za odgovor in Lp.
Spoštovani, cepljenje ni vezano na mesece starosti, temveč na vrsto cepiva, ki ga je otrok prejel. Če ste prejeli 3 odmerke kombiniranega cepiva di-te-per-hib-ipv, to pomeni popolno bazično cepljenje proti navedenim povzročiteljem. Revakcinacija sledi leto dni po zadnjem odmerku. Če ste hkrati s tem začeli otroka cepiti še proti čem drugem, npr. pnevmokokom, pa morda? sledi doatni odmerek prej, odvisno, kdaj ste začeli. Rutinskego cepljenje proti OMR se prične pri cca 1 letu, oz. tik šred vstopom v kolektiv. Kaj naj bi bil vaš otrok cepljen pri 9 mesecih, ne vem. A se morda cepite še proti hepatitisu B?
Spoštovani
V knjižici o cepljenju imam vpisana 3 cepiva ki smo jih že imeli in sicer Infanrix IPV+Hib 0,5 ml. Za nobena druga cepljenja se nismo odločili,zato glede na obvezna cepljenja se mi je zdelo da je četrto prehitro glede na to da bi otrok naj bil star šele 9 mesecev medtem ko naj bi po pravilih cepivo prejel šele pri 12 mesecih
Lp..
Spoštovani, trditev je treba gledati v kontekstu, na kaj se nanaša. Imunski sistem se, jasno razvija, in otroci se še ne znajo dobro braniti pred bakterijami, ki delajo kapsulo, na primer. Nikakor pa tega ne moremo gledati in razumeti v kontekstu, da se otrok še ne zna in ne more braniti pred povzročitelji kar tako na splošno. Imunski sistem dojenčka se že odlično odziva na mnoge povzročitelje in njihove antigene in zato je cepljenje še kako smiselno.
Poglejte, recimo, primer tetanusa. Materina protitelesa, ki jih je otrok eventualno prinesel s seboj na svet, po 3. mesecu drastično upadejo in po 6. mesecu izginejo. To pomeni, da moramo do 6. meseca zaščito vzpostaviti s cepljenjem, da otrok sintetizira lastna protitelesa, ki za ščitijo pred tetanusnim toksinom.
.