Višinska bolezen
Draga Nina!
Septembra se odpravljam na Kitajsko – Vzhodne planote Tibeta (4000 m in še več). ker sem kronični asmatik, me je strah višinske bolezni. A je ta zame usodnejša? Kaj lahko naredim kot preventivo? Mi mogoče celo odpriporočate ta izlet(sam tega ne!)?
Še glede moje astme, da bo nekoliko bolj jasna slika: za bronhialno astmo sem zbolela tik pred stopom v osnovno šolo – 7 let – in resnejših napadov nisem imela. v srednji šoli se je stanje popravilo (sedaj sem stara 19 let – zadnji letnik srednje šole), tako, da sem že upala, da sem jo skozi puberteto prebolela kot moj brat. lani jeseni pa sem spet po nekaj letih ponovno imela težave (močno hropenje, bolečine v prsnem košu). zdravil razen v skrajnih primerih ne zauživam. občasno potrebujem razpršila – včasih se mi prehlad “preseli” na pljuča ali zaradi zakajenih prostorov (le takrat ko sem slabšega zdravja). pri večjih fizičnim naporih imam probleme s sapo in hropenjem.
Upam, da sem dovolj podrobno opisala vso zadevo, da mi boste vedeli svetovati. v upanju, da bo Vaš odgovor zame čim ugodnejši se Vam najlepše zahvaljujem!!!
Katja
Spoštovani,
t.i.višinska bolezen se lahko pojavi že na nadmorski višini približno 2500 m.Pojavi se lahko pri bolj dovzetnih kot tudi pri popolnoma zdravih ljudeh. V milejši obliki se kaže kot eden izmed ali kombinacija znakov: glavobol, slabost, bruhanje, izguba apetita, izčrpanost, vrtoglavica, nespečnost. Težave so posledica pomanjkanja kisika v možganih. Znaki se pojavijo po 6 do 12 urah po prihodu na določeno višino, so najbolj izraženi en do dva dni in postopoma izzvenijo (če se seveda ne vzpenjate naprej).
Hujša oblika omenjene bolezni je edem (“oteklina”)možganov in ali pljuč, ki lahko privede(ta) do smrti!
Za bolezen so bolj dovzetni ljudje, ki se prehitro vzpenjajo oziroma imajo prehud fizični napor na višini, ljudje, ki imajo imajo v anamnezi že pojav višinske bolezni. Dobra fizična kondicija sama ne prepreči bolezni; nasprotno, takšni ljudje se hitreje vzpenjajo in so podvrženi večjim fizičnim naporom kot ostali ..
Bolezen preprečujemo:
prilagodite aktivnost sposobnostim (če se na hitro vzpnete na višino že 2500 m ne imejte fizičnih naporov več dni).
Postopoma se vzpenjajte(pri zdravih osebah to pomeni 600 do 900 m dnevno; pri bolj dovzetnih pa vsekakor manj (npr.polovica tega). Ali ne vzpenjajte se vsak dan, ampak ostanite na določeni višini dan ali dva. Če imate možnost, prespite na nižji nadmorski višini.
Pogovorite se s svojim izbranim zdravnikom. Predpiše naj vam acetazolamid, ki zmanjšuje dovzetnost oziroma preprečuje višinsko bolezen (zlasti v primerih, ko že pripotujete na visoko nadmorsko višino). S seboj vzemite tudi zdravila za zmanjšanje glavobola npr.aspirin, zdravila za astmo.
Če se pojavi (blaga) višinska bolezen, počivajte, vzemite aspirin, acetazolamid. Pri hujših oblikah se, če je možno, priporoča spust do 900 m, nato počitek in terapija: acetazolamid, deksametazon, aspirin oz.analgetik, kisik, ogrevanje .Pri še hujših oblikah je potrebna zdravniška pomoč, hiperbarična komora..
Ne uživajte tablet za spanje, ker še zmanjšajo dihanje.
Želim vam prijetno potovanje.
Eva