začetek
Kot ime pove imam 137 kg, rezultat zdravil, še bolj pa normalno tudi velikega apetita, posebno do čokolade, nikoli nisem bila suha, samo tako obupno debela pa tudi ne. Od vseh teh napotkov za zdravo dieto sem čist zmešana, metod malo morje, pa tudi to ni zame, nimam časa preračunavat kalorije, ločevati hrano in ne vem še kaj. Edina dobra ideja, vsaj zame je, da jem tako kot kuham za ostale, sam da vzamem krožniček od kave:)) in pojem sam tisto, kar lahko nadevam tam gor. Kolesar je vredu svetoval eni, ki ima tudi večjo težo kako naj začne. Imam kolo doma samo težko se spravim gor, ne vem zakaj imam odpor do njega že če ga pogledam, da ne govorim o tem da mi zbuja slabo vest. Fitnesi ne pridejo v poštev, najbljižji je eno uro stran. Doma imam dve kaseti s telovadbo, vendar, ko vidim kako elegantno tam poskakukajo in kako jaz, mi kar slabo rata, tako da jih bolj gledam pa nič ne migam, in sanjam kako je lepo biti tako poskočen in gibčen.
No moje vprašanje se nanaša na motivacijo, da bi le začela tudi konkretno ne sam gledala in v kolkem času bi lahko pridobila toliko kondicije, da bi bolj z veseljem telovadila?
Ah ja, imam 36 let, in ne, ne mislim shujšati v 1 mesecu s čudežno dieto. Rada bi začela telovadit, da bi bila bolj gibčna, ker zdej sem kot kamen. Kot mlada sem imela lepo navado, da sem vsako jutro in vsak večer par minut potelovadla, bila sem gibčna in okretna, kljub mal več kilam. In to mi manjka.
No sej ne vem, zakaj to pišem.
Začetki so vedno najtežji, sama praviš, da si kot kamen in naj bo tvoja motivacija kako kamen zakotaliti po bregu ;)) Spomni se kako je bil lep občutek, ki si ga imela, ko si bila bolj gibčna, elastična. Si ga začutila? in začni postopoma z rekreacijo, ne pretiravaj. Če se ti kolo upira je tukaj hoja in potem nadaljuješ z izbranimi tebi najljubšimi telesnimi aktivnostmi. In ne odlašaj na ponedeljek ampak začni danes. Ne živi v preteklosti kakšna si bila in ne sanjaj kakšna bi rada bila, enkrat nekoč…Vizualizacija je že pomembna samo, če potem ne narediš nič boš kot kamen še naprej. Vsak dan posebaj preživi kot dan, ko si nekaj naredila zase… Boš videla, ko se boš začela gibati kako bo s kondicijo rasla tudi energija in volja, da narediš še več. In ne boš imala več takšne želje po čokoladi in kalorični hrani, ki te samo še dodatno utruja.
Skratka rabiš brco, ki bi te premaknila z mesta in najbolj krepka noga, ki lahko to naredi je TVOJA !!!
Želim ti vso srečo in sem prepričana, da se bo krivulja kvalitete tvojega življenja kmalu obrnila navzgor…
Lep pozdrav.
Včeraj sem na avstrijski televiziji videla 2 ženski, ki sta v enem letu BREZ DIETE shujšali na 1/2 svoje teže: prva za 70 kg, druga za 60 kg. Prej sta poskusili vse obstoječe in neobstoječe dijete in ko ste ugotovili, da VSE DIJETE REDIJO, sta se odločili za spremembo načina prehrane, težo držita že 3 leta in pravita, da se ne bosta nikoli zredili.
Zjutraj ste začeli teči, nato normalen zajtrk kruh, maslo marmelada (sir,salama), za kosilo kuhana in/ali surova zelenjava, zvečer nemasten, navaden jogurt.
Vmes mineralna ali navadna voda.
Tak način sta ohranili do danes, če se kdaj pregrešita ( družinska slavja ….), vnaprej spustita kakšen obrok, ali pa naslednji dan, dva .
Ena je rekla, da so za sinov rojstni dan prišli sorodniki, ki jih niso videli že eno leto in so mislili, da se je njen mož ločil in ima novo ….
Malo za šalo, veliko zares, ampak 100% pa VSE DIJETE REDIJO.Tudi sama sem poskušala z dijetami, dokler se mi ni “zgodila tista zgornja brca”, ampak v GLAVI.
Veliko trdne volje za začetek, uspeh pa je posledica.
Živjo. Ne bom rekla, no ja, saj bo. Ne. Nisi suhcena. Ne. Vem, zveni kruto. Ampak nekateri ljudje ravno to rabijo, da jim “potegne”. Sori. Ne mislim nič slabega, enostavno moraš sama pri sebi vedeti, kje začeti. To že veš. Veš, da moraš shujšati. Veš, da moraš shujšati zato, da se bo tvoje zdravje izboljšalo. Veš, da se mora tvoje zdravje izboljšati, ker si v “čudovitih” letih, ko lahko kar po vrsti stakneš vse dejavnike tveganja za resno ogroženo zdravje, kolikor kakšnih podobnih težav že nimaš – (pre)visok krvni pritisk, zamašene (beri zapacane, zamaščene) žile, preobilna masa, ki jo je treba prekrvaviti vsak dan, vsako uro, vsako minuto, vse to so le nekateri izmed milijarde dejavnikov, ki tvoje srce silijo, da dela “na ful”. Ker ti ne delaš vsaj malo, mora tvoje srce delati zase in zate – stalno nositi posledice tvojih prehrambenih in gibalnih grehov. Zdaj si ti kot kamen, čez nekaj let bo tvoje srce kamen, takrat se ne boš več pritoževala, pritoževali se bodo tisti, ki bodo morali nositi tvojo krsto z vso celotno tvojo malenkostjo.
Zgornji zapis je krut, priznam. To je bilo tisto, kar je meni povedal zelo dober prijatelj, ko sem tarnala nad svojo neaktivnostjo in težo. Nisem bila (pre)debela, teorerično sem imela kakih 5, morda 10 kg viška, tako na oko pa niti toliko, ker sem se dosti ukvarjala s športom, imam kar nekaj mišične mase, ki daje svojevrstno težo, saj sama maščoba niti ni tako težka, le “težko” podobo telesa daje. V nekem trenutku pa sem športno udejstvovanje opustila oz. bistveno zmanjšala in jasno so kilogrami kar na kup leteli, tedaj pa dobesedno le maščoba. Besede mojega prijatelja so bile krute, kot je moj zapis tebi krut (vem, da sem to besedo ponovila že milijonkrat, to pa zato, da ti pride v zavest), spoznala pa sem, da me kljub temu, da nisem imela težav s premalo volje do gibanja, to ne bo rešilo, volja ni rešitev, je pa ključnega pomena pri doseganju cilja, rešitvi težav.
Kako sem jaz začela? Imam sobno kolo, simulator teka na smučeh, s prijateljico si pri njej doma deliva orbitrek, imam exerflex, s katerim se dela trebušnjake, utrjuje hrbtne, nožne, zadnjične mišice (reklama na tv 3). Ko pa je bilo treba počistiti “podstrešje” in se resno lotiti gibanja, da telo pridobi minimalne športne navade, sem začela preprosto kot vsak drug smrtnik – s sprehodi. Res niso bili navadni sprehodi, vmes nisem žvečila, nisem klepetala, hodili sva skupaj s prijateljico in najin tempo hoje je bil tak, da sva se malce zadihani stalno lahko pogovarjali, hodili sva torej malce hitreje (pri počasni hoji ti tudi hitro postane dolgčas), tako sva tudi več prehodili (na začetku sva se zadovoljili z 1 uro, slabe 4 km), ker sva hodili malce hitreje in po neravnem terenu (če le moreš, hodi kje blizu gozda, travnikov, same asfaltne površine te lahko kaj hitro zamorijo, asfalt je “težek” za noge), nama je čas hitro minil, izbrali sva en termin, ki nama najbolj ustreza, tj. zvečer okrog 20. do 21. ure. Takrat si lahko najbolj vzameva čas in se mirno sprostiva ob najinem športu.
Torej, toplo priporočam, pusti vse fitnes pripomočke, pusti obisk fitnesa, pusti razne dejavnosti “na horuk”, začni s hojo, korak naj bo malce hitrejši od postopanja po trgovinah, pa vendar prijetno utrujajoč, tudi čas bo minil hitreje. Izberi si uro, ki ti ustreza, nikar se stvari ne loti takole: “Uf, zdajle imam polurice, grem hodit, potem bom storila še to in to …” Verjemi, pri takem načrtu ne boš ne hodila, ne storila, kar si mislila. Preverjeno! Vzemi si čas, 1 uro, morda 2. Dobro je, da je napor takšen, da se malo spotiš, ne pa preveč, če bo že prvič vse teklo od tebe, ne boš nikoli več nikjer hodila, niti po trgovinah. Ko se vrneš s sprehoda, se pocrkljaj s prijetno mlačno prho, če si se sprehoda lotila preveč zagnano in si “na smrt” utrujena, si privošči kopel, za okrepčilo pa kozarec soka, morda čaja, nato pa najbolje v posteljo (ne v fotelj in pred televizor, hrana je preblizu). Pocrkljaj se, zaslužila si si. To pa je tudi edino crkljanje! Crkljanje ni sendvič po sprehodu, ni pest piškotov po sprehodu, ni obilna večerja po sprehodu. Pozabi na stavek: “Saj sem hodila, zdaj lahko jem!” Nisi še v fazi, kot npr. aktivni športniki, ki morajo nujno jesti po športu, ker je njihovo telo bilo pod izrednim naporom. Tvoje telo bo po takih sprehodih šele začelo živeti, dalo bo znake, pomagaj mu. Pomagaj mu z obilo tekočine, najbolje vode, da ne bo voda “škripala med zobmi”, ji dodaj malo soka (ne sladkega sirupa, navaden sok), žličko cedevite ipd.
Po dveh tednih, če boš hodila vsaj vsak drugi dan, boš opazila razliko. Lažje boš dihala, koža se bo začela čistiti … Ne boš še shujšala! Takrat se bo šele začelo. Telo se bo začelo odzivati na gibanje, takrat te bo potegnilo, sprehode boš čedalje bolj pogrešala. Če vendarle zapadeš v krizo, bodi vztrajna, ne išči izgovorov, zakaj pa danes ne bi šla hodit, išči izgovore, zakaj bi šla hodit, ali lahko neko delo počaka na jutrišnji dan, da greš lahko hodit, delovnik si razporedi tako, da bo ob izbrani uri definitivno čas za hojo. Vztrajaj. Če imaš kakega sotrpina, toliko bolje, tudi če tvoj/a prijatelj/ica nima viška kilogramov, verjemi, tudi takemu paše hoja.
Predlagam, da se šele po kakšnem mesecu hoje (sprehodov, ki jih lahko postopno tudi podaljšuješ, včasih kakih 100 m tudi pretečeš v lahkotnem teku, ne pretiravaj!) lotiš kakšnih intenzivnejših vaj, morda uporabiš katerega od fitnes pripomočkov. Najprej moraš okrepiti voljo do gibanja, predlagam, da se stvari lotiš zlagoma, pa ne spet preveč počasi in oklevajoče, ker bo še tista malenkost volje, ki jo imaš, uplahnila.
Ko boš telesu pokazala, da imaš voljo, da mu želiš pomagati, da bosta skupaj živela bolj veselo, kakovostno življenje, ti bo odgovorilo, ti boš na poti k bolj sprejemljivi postavi. Ker boš postopoma vse bolj in bolj zadovoljna sama s seboj, boš tudi bolj samozavestna, odločna, svoje delo boš opravljala bolje in hitreje.
Telo ni nekaj, kar hodi s tabo po svetu, telo je tvoj prijatelj, ki ga razkazuješ celemu svetu, daje ti tvoj značaj, je tvoj videz. Bi bila rada zaljubljena, bi rada imela dobrega prijatelja? Za prijatelje se je treba potruditi, nekatere pelješ na kavo, druge pa – na sprehod. Bodita ti in tvoje telo dobra, najboljša prijatelja, hodita skupaj na sprehode, vrnil ti bo z lepšim videzom in bolj všečno osebnostjo.
Vse gibanje pa boš izredno nadgradila z ustrezno prehrano. Opusti kavni krožniček, samo v depresijo te bo spravljal. Privošči si poln krožnik zelenjavne juhe (brez cmočkov, jajčnih vlivancev, zgostistve z moko …, polno bogate zelenjave krasnega okusa), privošči si zvrhan krožnik kuhanega korenja, ki si ga malce zabelila (na čajni žlički margarine prepražiš jušno žlico drobtin, na to mešanico strešeš korenje, popečeš, ješ), tako se lahko posladkaš tudi z brokolijem, brstičnim ohrovtom in še in še. Ko si zaželiš pico, pomisli, katero zelenjavo ali sadje bi raje jedla namesto nje, ko si zaželiš čokolado, pojej sadje, ki ti je pri roki – grozdje, jagode itd. so sladki sadeži, a nimajo maščob.
Proti sladki hrani zelo zaleže tudi kaka grahova jed (na prepraženi čebuli podušiš grah, dodaj mu še pločevinko tune, najbolje tiste z lastnim sokom). Kombinacij je ogromno. S stradanjem ne boš nič dosegla, metabolizem se bo dodatno upočasnil, zgubila boš voljo, opustila boš gibanje – začarani krog bo sklenjen.
Za konec pride pa najboljše, pravijo. Kaj tebe čaka na koncu, ko boš dosegla želeno težo? Ker boš želeno težo pridobila z gibanjem in ustreznejšo hrano, jo boš tudi dlje obdržala. Ne boš se ukvarjala s športom zato, ker: “Hujšam.” Šport bo del tvojega vsakdana, rabila ga boš po napornem dnevu, za sprostitev. Ne boš jedla sadnih in zelenjavih jedi, ker: “Hujšam.” Začela boš eksperimentirati različne zelenjavne mešanice, kuhala boš okusne, vabljive juhe na tisoč in en način, zelenjavo boš znala pripraviti na več načinov, mastno meso ti ne bo več dišalo, kos pustega piščanca, riba bodo del tvojega vsakodnevnega jedilnika in ne dieta za vse življenje.
Srečno. Želim, da ti zares uspe. Tako, kot je meni. In veš kaj? Še vedno mi uspeva. Naj še tebi. OK?
Ob prebiranju težav s hujšanjem sem naletela samo na raznorazne shujševalne metode. Naj omenim še eno – AKUPUNKTURA!. Moji prijateljici je uspelo. S pomočjo akupunkture se zmanjša tek, zraven pa je treba seveda kaj migati, saj ležanje pred TV samo po sebi kliče po grickanju in iskanju hrane po hladilniku.
Veliko uspeha želim!
Ribica je napisala: VSE DIETE REDIJO !?
Ali je to res? Dolgoročno sigurno DA.
Pa poglejmo.
Če začneš z zelo restriktivno dieto naglo hujšati brez redne fizične aktivnosti(ta z razpoložljivo količino hrane tudi ni mogoča) se telo med dieto počuti zelo ogroženo.
Od viška hrane, ki jo je do tedaj telo imelo na razpolago naenkrat ugotovi, da hrane ni niti za pokrivanje osnovnih potreb zato spremeni strategijo porabe razpoložljive “hrane” in se začne zelo šparovno obnašati. Zaloge (maščobe) začne čim bolj šparati za morebitno še hujše pomanjkanje. Tako namesto, da porabi tisto kaj mi želimo a to so maščobe porablje vse ostalo kaj se porabiti da. Maščobe so zadnje na seznamu.
Z dietom enkrat moramo prenehati. Vse življenje ne moremo biti na dieti. Ko sestradano telo začne dobivati več hrane takoj se začne šparanje vsega kar se da iz strahu po novih hudih časih. Dobro vemo, da telo špara tako, da zaloge spreminja v maščobo. Čez čas imamo spet skoraj enako težo kot prej.
Pa rečemo. Dobro, ni uspelo, vseeno imam par kil manj.
Problem je v tem, da smo s takim načinom spreminjanja teže zamenjali “zdravo meso” za maščobo. In zdaj smo bolj špehasti kot prej, če prav imamo mogoče kakšno kilo manj.
Prava rešitev je 100 krat podana. Nič restriktivnih diet. Spremenimo naš odnos do hrane. Zmanjšajmo vnos maščobe, sladkorja in povečajmo fizično aktivnost. Ko ojačamo muskulaturo imamo dvojno korist. Pridobljene mišice bodo počasi zamenjale porabljeno maščobo in dale lepši videz telesu(to tudi želimo). Kot drugo. Mišice so veliki porabnik energije in jo porabljajo tudi ko spimo. Tores dobili smo dobrega zaveznika pri “hujšanju”.
Zato pustite diete za naivneže. Recept kako spremeniti nekvalitetno težo v kvalitetno težo imate. Še enkrat povem: Tehnica ne pove ničesar o kvaliteti vaše teže. Ona samo pove, da zdaj imate 65 kg. Da pa imate od tega 25 kg špeha in da v ogledalu še vedno ne vidite tisto kar na drugi osebi izgleda kot “bomba” vam nobena tehnica ne bo povedala.
Pozdravljena.
Že to, da si se odločila, da se oglasiš s tvojim problemov je korak naprej. Predhodniki so natrosili kar lepo število nasvetov in spodbudnih besed, jaz pa te sprašujem ali si resnično želiš spremembe? Zavedati se moraš, da bo hujšanje dolgotrajno. Hujšanje naj ne bo zate kazen, ker si se v preteklosti prevečkrat pregrešila ampak možnost, da si dokažeš, da se imaš rada in da bi zase rada kaj storila. Prav zaradi tega pojdi na sprehod z veseljem, privleči kolo pred televizor in začni. Teka ti ne priporočam, ker bi pri tvoji teži to pomenilo preveliko obremenitev za kolena.
Kar se hrane tiče ti priporočam, da začneš kombinirati živila. Več si preberi v knjigi Zdravo kombiniranje hrane. Drastično zmanjšanje hrane v začetku ti bo povzročilo psihični šok.Po metodi kombiniranje hrane pa se lahko tudi do sitega naješ. Kaj ti odgovarja veš najbolj sama, tako kot jaz, ki sem šele po 10 letih ugotovila kaj in kako. Nekdo, ki je pojedel velike količine hrane ne more kar naenkrat praktično nehati jesti.
Pa še na nekaj te bi opozorila. Vprašaj se zakaj si taka, kaj v tvojem živlenju je takega zaradi česa si takšna kot si? Se dolgočasiš, sežeš po hrani vsakič ko te kdo razjezi, zgrabiš še tako malo priložnost za slavje (npr. danes mi je nekaj ratalo – praznujmo s taveliko milko), padeš v depresijo vsakič, ko potrebuješ novo garderobo, ti gre na jok, ko listaš po revijah polnih suhic? Čeprav omenjaš, da je vse od zdravil, pa ti, oprosti ne verjamem.
Kakor koli že, vse našteto sem dala in še dajem čez. Tudi sama sem na začetku te poti, pa ne poti hujšanja, ampak novega, spremenjenega življenja. Rada bi, da veš, da nisi sama s takšnimi problemi in da nas je veliko. Rada bi ti stala ob strani, zato te prosim, da se še oglasiš. Žal jaz nimam prijateljice v bližini s katero bi hujšala in se rekreirala skupaj, zato mi ta forum veliko pomeni.
LP
Mica
Hojla! Pa smo tam? Kvaliteta življenja je odvisna od nas samih.Zakaj? Zato ker preprosto moramo zanjo tudi nekaj narediti? Odločili smo se, da si bomo spremenili kvaliteto življenja, ne hujšali, ker hujšanje samo po sebi in zaradi sebe nima nobenega pomena. Res je, da moramo v prvi vrsti sebi na glas priznati vse naše napake…. Najbolje je, da se naglas pogovarjemo sami s seboj med sprehodom – v naravi kjer bomo samo s seboj – in si bomo upali naglas priznati zakaj segamo po hrani kakršne smo navajeni (mastna hrana, čokolada, velike količine belega kruha) in kdaj to počnemo. Ali bežimo v prekomerno hranjenje takrat ko smo žalostni, osamljeni …. Na vsa vprašanja si poskušajmo prvič naglas in odkrito spregovoriti. Boste videli, da boste prišli do razkritij, o katerih se vam še sanja ne. To je dober začetek.
Vsakodnevni sprehod mora postati del vašega življenja, ravno tako kot boste na novo odkrili čar zelenjave. Poskusite in kot pomoč si preberite knjigo avtorja DAJMOND – ŽIVETI ZDRAVO. Ob prebiranju knjige, ki je le napotek, kako spremeniti kvaliteto življenja z obilo recepti, ki pa so zelo enostavni, se vam bo porodilo tudi upanje, da je z malo truda v kuhinji lahko doseči veliko.
Pa prosim ne se zgovarjat,da nimate časa vsak dan na sprehod. Ne opravičujte se ker zato preprosto ni opravičila. Ne opravičujte se drugim, ker se VEDNO ZLAGANO OPRAVIČUJETE LE SAMI SEBI IN NE SE SMILIT SAMI SEBI. Nimate razloga zato. Razlog je v tem, da nimate “počiščeno v glavi”, ker se tam vse začen in tudi neha. Tudi vstrajnost in volja je v glavi. Ravno zato si že enkrat odkrito odgovorite na vsa vam znana vprašanja in dobili boste odgovor zakaj sem takšna. Ne glejte revij in se ne cmirite kot kakšen majhenrazvajen otrok, da vi pa nič ne morete storiti. Sem takpšna kakršna sem. NI RES! SAMO VI LAHKO ZASE NEKAJ STORITE IN NIHČE DRUG!!!!!!!!
STORITE TO TAKOJ IN ZDAJ!
Veliko nas je, ki vas bo vspodbujalo, če seveda to želite in če ste seveda odločili, da boste zaživeli kvalitetno življenje, življenje ki vam pripada, vendar se zanj morate neizmerno potruditi. Nič ne pride in ne bo prišlo samo od sebe.
Ravno tako, kot bi pisala jaz še pred dobrimi štirinajstimi dnevi. Smilila sem se sama sebi, se silila z dietami, in raznimi čudežnimi napitki in tabletami, ki so mi še samo pritaknile kilogramčke gor….
Ko sem videla na trebuhu stije, ki jih je bilao kar čez noč vse polno, mi je končno spodbilo na sodu dno. Začela sem še isti dan, ne jutri, danes! Najprej sprehodi pa malo na rolerje, čeprav sem bila popolnoma neokretna in so me vsi mulci na igrišču gledali, kot da sem z vesolja….sedaj pa sobno kolo…prvo po deset minut, sedaj sem že po pol ure…vsak drugi dan pa malo uteži…
Res, je da nisem lažja za deset kg, sploh nevem, če sem kaj kg izgubila, ker se še nočem moriti z uspehom, ampak pomembno je da se počutim dosti lažja, dosti okretnejša, bolj polna življenja….
Nebom rekla da je lahko, vsak večer ko pride moj čas mi je težko in iščem prazne izgovore, a sedaj vem, da s tem lažem samo sama sebi….in tako bom jo spet potegnila najbolj kratko jaz sama…. In to hočem spremeniti…. Upam, da mi bo uspelo. In upam, da bo tebi tudi!
Držim pesti zate in zame, da nama bo uspelo!
Tina
Najprej hvala vsem za spodbudne besede in ker me niste takoj “potlačili” in skritizirali.
Hvala tudi tebi “jaz” zelo dobro si mi ni napisala in daleč od tega, da bi bilo kruto. Sama sebi si govorim še dosti hujše stvari, pa me kljub temu ne premakne. Kot da sta moja pamet in moje telo dva različna pojma. Oz. niti ne telo, ker to se tudi buni, ampak nekaj drugega v meni, ne vem kako naj se izrazim, tisti center za ugodje, ki komandira in se upira moji pameti. Pri vsem me najbolj frustrira to, da niti sama sebe ne morem držat pod kontrolo, kak naj potem lahko bilo komu kaj rečem. Ne vem kaj je problem pri meni, zakaj tako rada jem. Dejstvo pa je, da če nimam za jest tisto kar rada jem, potem raje nič ne jem. Trma mojega telesa je oz. čutenja je ogromna.
No zdej nastopim dopust in ga bom posvetila telovadbi, gibanju in prehrani. Nekje sem prečitala, da če nekaj delaš 20 dni, ti preide v kri, upam, da bo to držalo tudi pri meni.
Končno si naredila prvi korak? Začni že in ne oklevaj in ne čakaj na dopust? Res potrebuješ še veeeeeeeeeeeeliko brco, da te bo spravila lagodje iz glave. Samo pomisli koko ne samo mladi pač pa vse generacije okoli tebe gledajo za tabo in si govorijo: POGLEJ TO GORO MESA NA NOGAH, KI HODI SEM IN TJA!!!!!!!!!!
Za božjo voljo vsi smo s teboj le ti še nisi z nami. PRIDRUŽI SE NAM TA HIP. Oglasi se ko predeš z dopusta in nam povej ali si uresničila in si resnično telovadila, hodila…. vseh 20 dni? Pa ne nam nakladat. Povej odkrito. Lagala ne boš nam pač pa sama sebi.
Mogoče bi bilo pa dobro, da si nastaviš dnnevnihk in si zapisuješ – meriš pulz pred sprehoom, po vrnitvi, napišeš razdaljo ki si jo prehodila in čas hoje…. Po 20 dneh boš tako najlažje ugotovila, da si napredovala, da zmoreš hitreje in bolje. Stehtaj se pred dopusstom in nato šele po 20 dneh. Vmes pa malo pazi na hrano. Boš videla, da bo rezultat na vseh področjih.
Če potrebuješ res še kakšno hudo brco nam pa napiši. Mi že vemo kako je to in če vstrajamo mi, ni razloga da ne bi do tega pripravili tudi tebe. ZAČNI !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
Poleg gibanja, telovadbe in prehrane pa se le sooči s tistim vragom v sebi, ki te “sili” jesti preveč. Saj je res, da je želodec razširjen in rabi veliko da je tiho. Tudi telo je navajeno na “težko” hrano in prve dneve, tedne je hudo, ker se upira spremembam…Ampak zakaj ti zadovoljstvo daje le hrana? Zakaj ti življenje kroji hrana? Kaj je tisto v tebi kar tolažiš s hrano…?
Živjo. Dobila si toliko različnih mnenj, da lahko samo malo izbiraš med njimi, s tem si boš okrepila zavest, nato pa se loti stvari še konkretno. Nočem te potreti in ti zbiti volje. Nikakor. Žal so po moji izkušnji dopusti, počitnice ipd. najslabši čas za hujšanje. Ok, imaš dopust. Boš doma, greš kam, se odpravljaš na potovanje, na križarjenje, boš v kakšnem letovišču? Poskrbi, da ne boš sedaj, ko boš imela kar naenkrat ogromno časa zase, zapadla malodušju. Ravno sedaj, ko si na začetku, bi najbolj rabila delo, karkoli, kar bi te zaposlilo, da bi ti odvrnilo misli o hujšanju.
Ne razmišljaj o hujšanju! Razmišljaj o tem, da si se odločila, da bi rada nekaj novega v življenju (kot sva ugotovili – želiš si novega prijatelja, lepše telo). Če boš med dopustom doma, se loti morda kakšnega večjega pospravljanja, zaposli se s sesanjem, likanjem, za začetek z lažjimi opravili. Če boš dva dni pomivala okna in kuhinjske omarice, boš tretji dan sedela v piceriji. Verjemi, preizkušeno! Doma se boš z opravili zamotila, vseeno pa boš imela čas pripravljati hrano, pri kateri se boš po mili volji zmišljala, kakšno zelenjavo želiš kombinirati, kakšno (pusto) meso bi si pripravila, ribo itd. Če si cele dneve v službi, verjamem, da za to ni časa, ko pa je čas, si na smrt utrujena. Tudi ko se boš vrnila v službo, poskusi ohraniti pridobljene prehranske navade, vsekakor pa boš pospravljanje zamenjala s sprehodi.
Če greš na potovanje, križarjenje itd., se posveti sama sebi. Pospravljanje torej odpade, zamenjalo ga bo drugo gibanje. Sprehodi po novi okolici so zelo privlačni, vidiš kaj novega. Gledaš pa jasno tisto, kar si prišla gledat! Ne gledaš stojnic s čevapčiči, hamburgerji, kokicami, sladoledne vožičke na vsakem vogalu. Obišči tamkajšnjo tržnico, privošči si lokalno sadje, tudi zelenjavo (če boš imela možnost kuhanja, sicer pa tako ni treba vse zelenjave skuhati).
Še enkrat. Ne dovoli, da bo teh 20 dni, ko boš imela “časa čez glavo” priložnost, da delaš načrte, kaj boš storila, ko boš … Loti se danes! Danes imaš čas. Danes imaš voljo. Danes imaš priložnost.
Danes imaš vse, kar želiš. Kar želiš, ti narekuje volja. Do sedaj ti je tvoja volja narekovala, da imaš kilograme, ki jih ne rabiš, ki jih nočeš. ki jih ne želiš, ki jih nikakor nikoli ne boš pogrešala, ki jih … Zdaj pa naj bo tvoja volja tista, ki naj ti reče: “Ok, kilogramov nočeš, kaj pa hočeš?” Tvoj odgovor je seveda: “Življenje!”
Tvoj uspeh bo tudi v moje zadovoljstvo. Tako bova še dve izmed milijarde, ki jim je že uspelo. Jaz sem resda korak pred tabo, toda ne capljaj za mano! Stori konkreten korak v novo življenje! Teh korakov bo še ogromno, korakala boš kar nekaj časa, več dni, več tednov, več mesecev. Nagrada za trud? Nekje proti koncu poti te čakava jaz in tvoj najboljši prijatelj – tvoje lepše, bolj všečno telo in samozavestnejši nasmeh.
Srečno.
Na to kuro sem hodila 1 mesec, 1x tedensko. Na apetit je vplivalo vendar nekje prve 4 dni, ostale dni do nove kure mi je bla pa kriza. In zraven sem imela 2 lista – seznam točkovane hrane (in količina) saj dnevno sem lahko nabrala 40 točk (čeprav je na listu pisalo dovoljeno tudi do 60 točk). Samo za primer 2 dcl Coca Cole je 40 točk. Obvezno zraven vsak dan multivitaminske tablete.
V tistem mesecu sem izgubila cca. 5 kg. Pol mi je blo pa že škoda denarja.
In seveda se potem nisem držala tako stroge diete in iz 58kg prilezla na sedanjih 67. Res sem pa tisto zadevo izvajala lanjsko pomlad.
Aha, pa po tej akopunkturi, če si se preveč najel ti je blo takooo slabooo, da ti potem ni prišlo na misel, da bi preveč jedel. Preveč me je zaneslo v glavnem tiste zadnje dni do naslednje kure, ker vseh 7 dni tista kura res ne drži – meni ni no.
Sicer pa 5 kg z samodisciplino lahko tudi brez tiste akopunkture izgubiš. Pa še to je preveč za mesečno izgubo kg. In denar ti v žepu ostane.