A se res ne opazi ! ?
Mislim, da smo ljude pogosto preveč zaverovani vase, da bi opazili kaj se v resnici dogaja v naši okolici. Če z nekom živimo in ga imamo res radi, potem ga tudi stalno opazujemo, ker nas zanima kaj se dogaja z njim, ker nas navdušuje to kar počne, itd… In v tem drugem primeru takoj opazimo, da je nekaj narobe.
Z druge strani pa… ko prvič varaš, se ti zdi, da ti piše na čelu (in v resnici ti res, če je tvoj partner sposoben to videti). Potem pa se vsega navadiš in se naučiš to bolj ali manj spretno priktivati….
Bi pa rekel, da so v principu dve vrsti varanja (fizično gledano):
– varanje, ko si se v nekoga drugega res zaljubil in se potem odnosi s prvotnim partnerjem vsaj za nekaj časa še bolj ohladijo
– in pa “športno” varanje, ko se koristijo prilike v stilu: saj samo enkrat živimo, itd…, ki pa praviloma povečujejo libido in izboljšajo spolno življenje tudi v domači postelji
Jaz pa mislim, da se opazi.
Ko se partnerju to prvič zgodi, verjetno postane nežnejši ali recimo bolj ustrežljiv in prijazen; sploh če je to “enkrat ni nobenkrat”. Skuša popraviti napako in si olajšati vest.
Če je to “športno varanje”, dvomim, da sploh ima vest in se obnaša tako, kot vedno.
Mislim pa, da je najnevarnejše in najbolj opazno varanje takrat, ko nas partner vara “z dušo”. Torej, ko zanj to ni več le “seks”, temveč do osebe, s katero nas je varal tudi nekaj čuti oz. je zljubljen vanjo ali pa jo ima preprosto rad. Na začetku verjetno poskuša “popravljati” stvari s svojim obnašanjem, pozneje pa tega ne zmore več, ker je zanj preobremenjujoče.
Le nekaj mi ni bilo nikoli jasno. Ali je res mogoče imeti rad osebo, ki jo vara in osebo s katero jo vara? Naj mi prosim, kdo to pojasni.