Ljubezen…ponovno
Dober dan vsem skupaj! Mi ne da miru…tale Ljubezen z veliko začetnico. Ljudje božji…Zanima me vaše mnenje o ljubezni…Zgolj premišljujem…tako kot čustvo je to najglobje človekovo doživljanje. Ali vsakdanji človek res pozna tisto pravo Ljubezen z veliko začetnico? Ali ni mar tu največji nesporazum, ki ga srečujemo v vsakdanjiku? Kaj pa razumejo ljudje pod ljubeznijo? Vsekakor vsak nekaj drugega. Danes je ljubezen povprečnemu človeku že nekaj pouličnega. Če se dva v senci ob plot stiskata, pravijo, da imata ljubezen…če pocestnica nagovori umazanega moškega (opla moški ne zamerite), mu reče:”Andiamo far amore!?”. Torej spet nekaj podobnega, še slabšega…Zato je tudi beseda “ljubica” dobila slab prizvok…Ljubezen je v zahodni civilizaciji…v vsakdanjiku prišla že na tako slab glas, da ljudje še komaj razumejo njen prvotni pomen. Zato bi bilo bolje, da namesto ljubezni govorimo o Dobroti, ki je nagib in predmet ljubezni obenem, ter sinonim zanjo. Ljubezen pomeni predusem doživljanje…čustvo v katerem doživljamo Dobroto. Kako? Dobrota je tu predmet…se pravi vrednota, na katero je usmerjeno čustvo ljubezni. Prava ljubezen je srečanje dveh oseb, v katerem se JAZ isti s TI…Jaz hočem isto ko ti, ,jaz imam tebe tako rad kakor sebe, jaz želim tebi vse dobro kakor sebi…Mene tvoja žalost enako boli kot tebe in obratno tebe boli moja žalost kakor mene…Pa še bi lahko naštevala, bo predolago. Zanima me vaše spoštovano mnenje. Kaj vi mislite na vse to?
Lep dan kljub vremenu…naj vas ljubezen greje!
Angel
Redkokdaj se zgodi v človeku tista ljubezen, ki ji pravimo prava Ljubezen. In to zato, ker ne sme biti sebična. V vsakem človeku pa je nekaj sebičnosti. Prava ljubezen je imeti nekoga rad in ga ljubiti, ga spoštovati in ga voditi skozi temne tunele vsakdanjega življenja, ga priznavati kot osebnost in osebo, ki ti je draga. Ujeti med preteklostjo in sedanjostjo iščemo pot, do osebe ki nam bo najdražja, s katero bomo preživeli prihodnje čase. Moje mnenje je, da se človek spreminja, posebej v mladosti, ko se zna zgubiti v Ljubezni in jo ne najde na pravem mestu, si želi dotika in nežnega pogleda, ampak ga ne najde, tople besede, zaupanja. In se zmoti in ušteje. Ne razmišlja trezno in naredi napako.
Na srečo se znamo na napakah naučiti in te v sedanjosti ne bi ponavljali. Ali mora človek res biti obsojan zdaj,v moji Ljubezni, za moje pretekle napake?
Ko začutiš v srcu, da boš znal odpuščati človeku njegovo preteklost in mu jo pomagati pozabiti, in ne odpirati starih ran, ga ljubiti za to kar je, ne kar je bil, to je tista prava Ljubezen.
Želim si da bi me imela rada, moja pikica, in mi znala odpustiti grehe v preteklosti, kdo sem potem, če tega ne moreš storiti in kaj bom postal??
Še zmeraj ti želim pomagati, te ljubiti v postelji ob svečah, strastno in nežno, kakor pač midva želiva. Se pogovarjati po telefonu, si izmenjavati poljubčke, se smejati in mijaukati, strastno poljubljati. Pogrešam te in te stvari tudi. Ne vem več kaj naj rečem in srce me boli, ko mi hladno vračaš odgovore, zaradi preteklosti.
Ljubi Angel,
o ljubezni sem jaz že toliko pisala in še bi lahko pisala, še in še…. o ljubezni, z veliko ali z malo začetnico lahko človek, ki jo ima v sebi in ki jo je pripravljen deliti z drugimi, veliko in preveč piše. Kajti, ko začenmo o njej glasno govoriti, ko začnemo o ljubezni pisati, njena čarobna moč, njena lepota nekako zbledita, izgubita svoj sijaj. Ljubezen je vse, čisto vse, kar je v nas, kar gre mimo nas, kar se nas dotakne in na nas samih pusti rahlo sled. Ljubezen je pogled na spečega nedolžnega otroka, ljubezen je skodelica, iz katere se vije prečudovit vonj bele kave, ljubezen je ržen kruh, če ga deliš s pravo osebo. In – ljubezen je v vse mogoče barve odeta jesen, ljubezen je čudno zvito drevo, ki si je zaradi hude prisile izoblikovalo svoje deblo, ljubezen je dež, ki udarja v lice, ljubezen je pismo prijatelju, ki mu izpoveš svojo bolečino, ljubezen je trepet v nepotešenem telesu, ljubezen je krik, ki ga slišita samo dva. Ljubezen je neprespana noč zaradi bolezn v hiši, ljubezen je strah v dvoje zaradi pomanjkaja financ ….
Oh, Angel jubi, tudi ti si ljubezen, ljubezen smo vsi, ki se tu srečujemo, in …če zdaj napišem še ljubezen z veliko začetnico – Ljubezen je življenje, ki smo ga dolžni živeti po svojih najboljših močeh in ga deliti v dobrem in slabem z nami najbližjimi in najdražjimi ljudmi, ker imamo to Ljubezen in to Življenje itak samo na posodo. Ti bi to morala vedeti, dragi Angel, ki nas gledaš zvrha. In še bom dodala …. gorje Človeku, ki nima Ljubezni, gorje ljudem, ki tega čustva ne poznajo ali ga niso deležni. Oropani so!! Za te ljudi bi moralo v nasi biti toliko več Ljubezni, ki je ne bi pogrešili, ko bi jo oddali, ampak bi bili samo še bogatejši.
Angel, hvala, ker si mi prisluhnila,
Marija
In sedaj vem kaj je prava ljubezen, se poskušam naučiti, kako je prav, ko ljubiš žensko in hočeš spoznati njeno srce, ki zna presegati vse možne meje galaksije. Poskušam in se učim, kaj je prav, in prav hitro ti zna spodrsniti in potem zmeraj rabiš nekoga, da te pobere in te ne pusti na tleh. Rad bi da je vse enako v ljubezni, da te spoštujem enako kot sebe in te ljubim enako kot sebe, to je res nesebično dejanje in se splača živeti za to. Na koncu lepota itak mine, ampak srce ostane isto, ker če ga dva znata hraniti in čuvati, ta ostane nespremenjen, pri obeh.
In kaj jaz pričakujem v najini ljubezni? Da gre naprej in se ne ustavlja, da ostane nepremenjena za zmeraj, da ta Ljubezen obrodi sadove in postane pravljica.
Odgovarjam ti na vprašanje, ki si mi ga postavila v zvezi s horoskopskim znamenjem tehtnice. V ljubezni sem zelo zahtevna, kajti verjamem, da ko najdeš pravega, ljubezen drži do konca življenja. v primeru, da je moj partner do mene ljubeč in me ima za enakopravno, sem najbolj razumevanjoča in prilagodljiva ženska, ko pa rani moj čut za pravičnost in me npr. brez obrazložitve ali kančka slabe vesti pusti na cedilu, pa me to tako prizadene, da se le stežka potolažim in se vse moje iluzije sesujejo v prah, dokler iskrica spet ne zagori…
Dan vsem skupaj! No…eni pa znate…lepo pisati. Upam, da Primož včasih tudi kaj tako lepega prebere. Feniks, tvoje pisanje mi je bilo pa najbolj všeč. Ne vem, te ne poznam…pa tudi za stare napake, ki jih omenjaš ne vem…ni pomembno. Za moški svet si nadgradnja…Hvala Feniks! Marija, aj,aj Marija…ti si tudi ženska.
Veš v resnici mi angeli načeloma vemo..zelo dobro, čeprav moj nick nima nobene veze z angeli v nebesih..mene vodi navdih parfema, omamni volj Angel Terry Murgler…pa ne bi o tem…bo raje o Ljubezni…nimaš prav Marija…marsikaj se da dodati…to omamno zapeljivo čustvo vodi človeka že tisočletja…ne vem, kako so to počeli v prazgodovini…jamski ljudje…rada, rada, pa moja, moja so si zagotovo rekli, predno so se zvlekli v jamo, pa za lase…pa to..to omamno čustvo navdušuje pesnike, gasbenike in vse vrste umetnike, da so ustvarili ta svet v neko kulturno, zapleteno družbo…to čustvo je v zgodovini naredilo veliko lepega in grdega…Da skrajšam…moje osebno mnenje je, da je zelo težko doseči popolnost v Ljubezeni. To je tista ljubezen z veliko začetnico…to je bilo bistvo teme. Vse kar je človeško…ni popolno…tudi ljubezen ne. Živali tega čustva ne poznajo. Človek je edino bitje na svetu, ki je zmožen tega…Edino bitje…mogoče v kakšni drugi galaksiji…drugi dimenziji…mogoče so pa tam tudi taka bitja, ki to zmorejo še bolj popolno.
Govorim o duševni ljubezni, ne telesni. Poglej, to sem že velikokrat napisala. Sama ti lahko govorim v neskončnost kaj si mislim o tej ali oni stvari…tako mnenje ima še tisoč ljudi na svetu…če pa ti pri tem opišem moja čustva in kaj jaz ob tem čutim, potem me lahko spoznaš šele v biti…ko me spozanš v mojih čustvih, veš kdo sem…kakšna sem…In jaz…Kako naj vem, kakšna sem, dokler se ne zagledam v drugem človeku…kot v ogledalu…ko zgledam svojo dobroto v tebi, šele vem, da sem dobra…isto je pri ljubezni…ko zagledam svojo ljubezen v tebi, šele vem, da me ljubiš…in obratno. Spominjam se lepega stavka:”Dobro v meni ljubi dobro v tebi!” In ko se moja dobrota rodi v tvojem srcu sem srečen…in ljubim. Mi je hudo, da veliko ljudi trpi zavoljo enostranske ljubezni. Od toliko milijonov ljudi na svetu, žal ne najdejo prave osebe, ki bi bile vredne njihovih čustev. Pa ne samo to. Mi je hudo, ko opazim kako ljudje s pridom to čustvo izkoriščajo…v slabosti…to ni tista prava ljubezen. Veš, recimo, da je človek sposoben izkoriščati samo 10% vseh svojih zmožnosti…Recimo, da je mnenje strokovnjakov tako, da ljudje izkoristimo samo desetino vsega na svetu. Si predstavljaš? Vidimo samo desetino teh lepot na svetu, slišimo samo desetino lepe glasbe, okusimo samo desetino vseh sladkosti…in okusimo samo desetino Ljubezni, žal…bi mi boli hudo, če bi vedela, da ti in jaz v resnici sploh nisva živeli in ljubili… in na koncu…da bi umrli brez, da bi v resnici živeli in ljubili…
To sem ti želela povedati.
Lep dan še naprej vsem!
Angel
Dan Andrejka! Ti si prava tehtnica…planet Venera. Mi je v čast in veslje, da sem slišala tvoje mnenje. Lepo. Za sebe lahko zatrdim:”Ista!”. Bo nekaj že na tem…značaj ljudi in znamenja. Tehtnice smo v ljubezni nekaj posebnega. Brez nje ne znamo živeti. Ko nismo zaljubljene, smo kot ovele vrtnice. Resnično živimo samo v ljubezni in za ljubezen. Je tako?
Lep dan ti želim!
Angel
To je sicer samo ene vrste ljubezen , ker kot je Marija napisala , ljubezni je vec, ali pa je klju temu le ena sama , le da vsakemu kaze drugacen obraz ??
Poslusaj.
Poslusam,
povej.
Te ljubim.
Brez mej ?
Brez mej.
In kaj je ljubiti ?
Ljubiti je Biti.
Ljubiti –
hoditi v dvoje :
in tvoje so moje
in moje so tvoje
vse solze ,
ves smeh. (B.M.Pertot)
Tako cutim jaz.
lp a.
Ah, kako lepe misli. Odkar zahajam na te strani, je imam vedno več, te Ljubezni. Vedno več ljubezni do ljubega, do sorodnikov, do glasbe, do hrane, do mimoidočih, do mimovozečih, do rastlinja, živali, narave, dela, življenja. Ja, dragi moji forumovci, z vami je v mojem življenju več ljubezni in razumevanja. Spoznala sem, da ljubezni ni potrebno iskati v nekomu drugemu, ki bo prišel in te ljubil. Ljubezen je potrebno iskati v sebi. In ko tako brskaš, tavaš, iščeš, se nekega lepega dne zaveš, da si toliko let iskal tam, kjer je ni moč najti. Najdeš jo lahko edino v sebi. To dobrohotno ljubezen. Samo dovoliti si moraš ljubiti in naučil se boš ljubiti. Potem se najde nekdo, ki ti polepša dan z enim odstakov, ali dvema, pa tega sploh ne pričakuješ. In takrat spoznaš, da ljubezen izvira iz nas samih.
Peace, buba
Ljubi Angel, izčrpno je tvoje razmišljaje o Ljubezni, zaneseno se pustiš voditi srcu, z očmi ljubezni razmišljaš o iskanju prave ljubezni. Ljubi Angel, prava ljubezen smo mi vsi. Ti, Sašo, Hubert, Gabriel, Kaja, Jani, Jana, Pepi, Štrumpi. …. naj mi vsi nenanšteti prosim, oprostijo. Mar nisi, Angel, v vsakem od teh, ko si jih prebirala, našla kanček sebe?? Nisi v Pepiju našla kanček svojega karakterja? Nisi v našem Sašku našla kanček svojega obraza?? Niso sicer moja celota, ampak meni zapolnjujejo zelo velik mozaik! Ni ljubezen samo oseba dvojčica, v kateri se najdemo! Ne, ni samo to. Vsak dan se pogledamo v ogledalo, najmanj enkrat. V naši drugi polovici, v polovici, ki ji pravimo moja ljubezen, se vidimo tolikokrat s tako močno intenziviteto, da nas počasi začne jeziti to, ker vidimo tudi svoje pomanjkljivosti, svoje “male napakice”, ker si odgovarjamo tako, kot si včasih ne bi želeli. Naša ljubezen ni tako popolna, da bi tega ne bilo. Zdaj boš zagotovo dejala: človek, ki resnično ljubi, ljubi vse! Res je – vse, sebe, svojo popolno in nepopolno polovico, ampak vedno bolj ljubiš popolno, kot nepopolno. Nepopolno nam ne daje vedno želje po tem, da bi to spremenili v popolno, amapk nas včasih začne jeziti! In tudi jeza, ljubi Angel, je ljubezen! Da izkoristimo samo desetino vsega, kar nam je dano, oh, potem, ljubi Angel, res ne vem, kakšna bi bila moja občutenja pri stoodstotnosti, ko se že zdaj počutim hudo prijetno ob zaužitju desetine!! Bi potem sploh še bila sposobna vse dojemati, vse sprejemati. Misliš, da bi lahko? Kajti jaz, če sedaj občutim desetino vsega, kar lahko, ti povem, Angel moj, sem zelo zelo srečna ženska. Ta desetina me nameč globoko in polno osrečuje, zadovoljna sem, ker ljubim in ker vem, da sem zelo ljubljena, zadovoljna sem, ker vidim, slišim, tipam, najbolj zadovoljna pa sem, ker …… čutim, globoko čutim vse, kar je možno čutiti ….. tišino, glasbo, veter, toploto, govorečo tišino v partnerjevi bližini, jutranjo roso, opoldansko zgovorno šelestenje starega macesna, tiho pripravo mraka na večer. In tiho pripravo svojega življenja na tisto obdobje, ko bom sedela v gugalniku, ko bom s svojo ljubljeno polovico razmišljala o dneh globokih občutenj, o dneh, ko sva se veselo zbujala in nestrpno spet čakala tihe noči, ki naju je poslušala in ki je bila najino zatočišče v raziskovanju ljubezni. In dlan bo poiskala drugo dlan v nemi, a še vedno predani ljubezni!
In če čutim, Angel, potem sem našla ljubezen in potem ljubim, kaj meniš? In sem srečen človek, človek, ki ljubi ljubezen in ki je tej ljubezni dal življenje?
Angel, mislim, da sem prebrala, da si tehtnica? Saj ne dam veliko na te naše horoskope, pa bi zelo rada. Tako tolažilno je kaj lepega prebrati, tako prijeten občutek se sprehodi človeku po drobovju. Ampak, tehtnice ste glede ljubezni hudo hudo zahtevni ljudje. Zahteva po ljubezni meji pri vas že na …, no, zdaj bom malo groba, ampak Angel, tudi to je ljubezen, prava in iskrena ljubezen do sočloveka in vseh lastnosti, ki tega človeka tvorijo, torej egoizem, v ljubezni ste zelo posesivne. Morda je tako tudi prav, potem človek dobi še celo več, kot je pripravljen dati. Zato, Angel, le še išči pravo ljubezen, če je seveda že nisi našla, pa vendar iščeš še ostalih devetdeset odstotkov do popolnosti. Jaz si tako hude popolnosti niti ne želim, zame mora biti vedno malo manj, pa tisto zagotovo. In tako sem zelo zadovoljna, ljubim in ….. ker ljubim, živim.
Pozdrav, Marija