Že pred časom se je govorilo o probelmu s taščami, zato bi rada vaš nasvet.

Tudi mi (mož, dojenček in jaz) živimo s taščo pod isto streho, zraven pa je še njegov brat z ženo in tremi podivjanimi otroci. Norišnica, vam pravim. Tako živimo že pet let in po mojem bom še letos spakirala kovčke.

Svaka ni nič doma (ker on v svoji družini dela red), žena pa se kot prava južnakinja (pa drugače nimam nič proti južnim ljudem – nekateri so pravi prijatelji in kolegi) cele dneve der na otroke, taščo in še name bi se, če ji ne bi vedno servirala nazaj. Otroci so podivjani, se derejo, loputajo z vrati, štorkljajo in nasploh samo za na verigo privezat kot psa (če bi bila vzgoja boljša, bi lahko bili pravi navihanci).

Potem je tu seveda še draga tašča. Tudi ona govori samo o svojih sinovih. S tem, da je moj mož v njenih očeh 2 leti star, svak pa 4. Torej ni nič čudnega, da jima vpričo vseh ne obriše noskov (ha, ha,…). Pa šalo na stran. Moj mož po njenem sam organizira dokumente za njegovo hišo, …, njegov avto, on je šel na dopust, itd. Pa to sem nekako že prebrodla v 5 letih “rodeo kluba”, ki ga imamo v hiši. Kot mama še ne 1 leto starega dojenčka pa se moram obnašati kot levinja, ki ščiti svojega mladiča. Ves čas “rine” v otroka, kot prideva domov pravi: “O, moja ljubica je prišla domov.” ali “živjo mucka, kaj si pa danes delala,…”. Pri tem pa mene sploh ne pogleda oz. me ignorira. Pa sem ji že večkrat povedala in razložila, da me prizadene s tem, ko opazi samo svojo vnukinjo, jaz pa sem kot zrak. Po tistem me je 1 teden zafrkavala z besedo “obe” – “Kako sta danes OBE”, potem pa spet samo njena vnukinja in njena vnukinja.
Dovolila si je celo moji hčeri rečt, da ji bo ona dala sadje za jest, ker tega itak pri mamici ne dobi in ji mamica sadja noče dat. Pa kako si to sploh lahko dovoli, in to še vpričo mene?! Redno ji dajem sadje, ampak saj že vemo iz izkušenj, da otrokovo ljubezen kupuje s sadjem, pudingi, bonboni ipd.
Če ji pa kaj rečem, pa me ignorira cel teden. Zdaj, ko ji po takem dogovdku hčere več ne pripeljem v spodnje nadstropje, pa je cel ogenj v strehi (češ, zakaj sva cel dan zabite v stanovanju in da otrok rabi svež zrak. In če greva od doma – tudi za cel dan pa spet, da kaj imava toliko za okrog letat in ne morem svojo “ta zadnjo” doma imet”). Če se ne pogovarjam z njo in jo ne pogledam, pa se postavi med mano in otrokom, rine v njo,…, vpričo mene pa svojemu sinu (mojemu možu) govori in pripoveduje stvari (vaške čenče) kot da me ni zraven. Zanjo sem zrak, kadar “ne plešem po njeni glasbi”.

To je za znoret! Treba se bo odselit, vendar zaradi financ ne bo šlo tako lahko.

Kaj pravite na to?

Lep pozdrav,
Sonja

Pozdravček,

jaz bom kratka…..glede na to, da imam en kup , še slabših izkušenj z mojo taščo, bi ti rekla samo to, ignoriraj ti njo tako kot ona tebe. Vem da je težko, samo, živi svoje življenje, oz. se na njo oziraj samo tolko, kolikor je potrebno, popokaj otroka, pa pojdi ven, kamorkoli, in čimprej začni razmišljati o svojem stanovanju…čimprej….čeprav ti lahko rečem, da potem ne bo nič boljše, edino to, da je ne boš videla vsak dan, ti bo pa takrat, ko boš pri njej na obisku, vse servirala za nazaj, pa še kakšno boš slišala za naprej!

To so mamice, ki se ne morejo sprijazniti, da ima njihov sinček svojo familijo, svojega otroka itd….., niso dorasle nastalim razmeram, ŽAL! Po eni strani bi pa mogli sami sinovi razčistiti s svojimi mamicami, da bi me ženske imele mir pred njimi. Je to tvoj že kdaj naredil?
Sandra S.

Drage deklice
Ali ste se kdaj vprašale, da so VSE ampak res vse tašče bile nekoč snahice???
Ne mi zamerit ampak to me spominja na tisto: Pri toliko Čudovitih dekletih toliko obupnih žena, pa to je za znort.Torej Taščam in Mamam pa še Sinkotom malo več strpnosti, tega nam manjka, ker nagajanje samo poslapša zadevo.Postavite se v kožo drugega pa bo naenkrat vse drugače.Sicer pa veliko je že bilo govora o tem mlado in staro ne more vkup, ne se izgovarjat na finance ( potem pa malo bolj potrpite, šefa tud ne upate zajebavat ).Jaz naj bi bil tudi mamin sinko pa sem se vedno potegnil za ženo, odselil od doma ob prvi priliki (2 meseca po poroki in se nebi vrnil nazaj po 22 letih ) sedaj pa mi žena tega sploh ne šteje v plus ???
Torej za konec, če ne morete narazen malo strpnosti pa se bo vse spremenilo.

Sonja rad bi ti kaj pametnega svetoval, pa vidim, da ti nimam kaj….. Zgleda, da boš morala potrpeti, dokler se ne odselita (to pa poizkusita narediti čim preje). Sta že pomišljala na podnajemniško stanovanje (vem da to ni poceni). Če bosta ostala, ti drugega ne preostane, kot, da se ne pustiš in se še naprej boriš kot lev 🙂

Pa veliko uspeha!

Jani

Podnajemniško stanovanje.Četudi je drago in se bo treba marsičemu odpovedati.Tako smo storili mi,s tastom se razumem,s taščo sem prijateljica.Groza me je ob misli,da bi morala živeti z mojimi ali njegovimi starši.
Mladi in stari ne sodijo pod isto streho.Najlepše je, če te loči par km. od vajinih družin.

Straaan! Ne jutri, danes! Cela družina, dokler ste sploh še družina.

O tej temi bi se pa jaz res lahko razpisala. Pa , verjemi , po 20 letih sozitja s tasco res ni vec vredno !
Na zacetku sem se sekirala in ji skusala v vsem ugoditi , potem pa sem ugotovila, da ni tu jedro problema . In prav nic ne bi bilo drugace , ce bi bila na mojem mestu kaka druga. Tasca takega tipa kot je tvoja (in moja :)) se ne obnasa prav nic drugace tudi, ce ji poves kar ji gre . Tudi ne , ce bi ji sin povedal , kar ji gre.Pri nas se je to koncalo z vsesplosno histerijo , potem je sinu – edincu odrekla se pravico do pogovora . Se celo za rojtni dan mu ni voscila ampak napisala hudo uzaljeno in prizadeto pismo. Njen odnos do mojih hcerk je ostal posestniski , le s to razliko , da je vse skupaj bolj skrivala.
No , jaz sem se scasoma privadila , problem sem resila tako , da sem ji hodila s poti in se cimmanj srecevala z njo. Tudi v kake debate se nisem hotela spuscati . Tako sem ji odbila ost.
Je pa res , da tako stanje zahteva veliko energije in samopremagovanja . Vendar , ce ne ge drugace ( preselitev v lastno stanovanje) potem je najboljse , da se s tem cimmanj ukvarjas , ker stanja ne bos spremenila , samo zivce si lahko pozres do konca. Prav to pa tvoja tasca hoce – tvoj poraz na celi crti !

Drzi se , imas vse moje razumevanje !
lp a.

Ja, to je že naredil, ponovno pa spet ta teden, ko naju je oba napadla, da nismo en večer prej ugasnili centralno in da je celo noč gorela. Pa ji je rekel, svoje nazaj. Potem je bila užaljena in je rekla: “No, saj ste vsi pametni, samo jaz sem neumna.” Njegov odgovor na to je bilo, da ali ona misli, da lahko nam pove kar hoče, mi pa da moramo pred njjo biti tiho – da se je zmotila in da ne bomo pred njo ponižno tiho in jo ubogali kot da jih nimamo že 30 let.

To skupaj drživa, vendar je obupno. Ta teden me ni nič doma, ker me je dan kasneje (dopoldan) napadla kakšna slaba oseba sem in da nisem tako nedolžna kot izgledam, ker ima informacije kakšne so razmere pri mojih doma in zakaj so take. Na to pa se mi je odtrgalo in sem zavpila nad njo, da jo to čisto nič ne briga in da naj raje poskrbi kje in s kom bo živela, ker če bo taka naprej, se bomo še ta mesec odselili. Njen ogovor je bil: “A res? No, hvala za tako prijaznost.” Dodala sem ji še, da naj nikar mojega moža zvečer ne napada, ker itak drži z mmano (in ona to ve!).

Norišnica. Zemljo za hišo že imava, denar pa bo čez 4 leta, da eno montažno kupiva, tako da bo nekako treba teh 4 let preživet.

LP,
Sonja

Točno tako je kot praviš. Pet let sem bila prijazna, ko mi je kaj ušpičila, ji razložila lepo kaj me moti in kako bi bilo bolje da kaj reče, venar vse zaman. Ob naslednji priložnosti je bilo vse bolj hudo. In hec je, da je vsako leto bolj iznajdljiva s tem kaj bi naredila, da bi se lahko kregale.
Pri vzgoji moje hčere dela po svoje. Res da je mala šele 8 mesecev stara, vendar je po vztrajnem trudu že dojela, da me ne sme cukati za lase. To sem opazila tako, da me nežno prime za lase in gleda kako bom reagirala. Ko pa jo je tašča vzela v naročje (in ona ve za ta vzgojni ukrep), pa ji diret rinla košato glavo med roke in se na ves glas smejala in ji še rekla, da naj kar cuka. Meni pa je rekla, da mala še itak nič ne ve. In kaj je bil rezultat – mene je spet začela cukat. Moje tedensko delo je uničila v 10 minutah. Pa še glave si tašča ne umiva doma, ampak pri frizerju enkrat na 3-4 tedne – si predstavljate to umazanijo in leglo bakterij za mojega otroka?!

Kaj se je zgodilo ta teden, sem opisala v odgovoru zgoraj. Zdaj pa ji hodim s poti in se čimmanj srečujem z njo. Imaš prav, da tako stanje zahteva veliko energije in samopremagovanja. Vsakič, ko pridem domov avtomatično postanem živčna in besna, pa če sem še tako dobre volje prej.

Svak in žena sta se hotela že najmanj 3x zaradi nje ločit, zdaj pa k sreči se bodo še ta mesec odselili v novo hišo. Mi dobimo celo nadstropje, pa če bo treba, bomo si naredili svoj vhod in vhodna vrata zaklenili.

Hvala za razumevanje in nasvet.

Pozdravček,
Sonja

Saj svoj vhod imamo tudi mi , ampak zenska iznajdljivost ne pozna meja !
In tisto je tudi res , ko sem prisla iz sluzbe , sem bila ze slabe volje , vse zaradi vzdusja v hisi. Ampak po tolikih letih se clovek vsemu privadi , pa tudi otroci so kljub vsemu le tvoji in tako imas bistveno vec moznosti , da jih vzgajas po svoje. Je pa res , da se posebno pri prvem otroku clovek grozno sekira in misli , da je vse izgubljeno , ce kaj ne gre po nacrtih . Pa na sreco ni tako. Vedi , da te ima hci bolj rada kot tasco in te bo vedno imela . Tvoja beseda in vzgoja bo vedno prevladala, pa naj se tasca se tako trudi . Cloveka pa vseeno pogreje , ko ti porusijo trud parih dni , vem iz izkusenj!
Drzi se , vse bo se o.k. se posebej , ce sta z mozem istih misli!

lp a.

Sonja!
Ne vem ali si prebrala moje pismo..vendar ..ti moram povedati da sočustvujem s tabo, ker se v zelo podobni sitauciji..samo glavne osebe so druge..Pri meni tašče ni več ker je umrla..in je nisem nikoli poznala..je pa oče, ki ne da se prepira ..ampak me ignoria..za njih ne obstajam..to pa zato, ker jim nisem hotela biti sluzkinja..in kmečka gospodinja.!!!! Pa tukaj je še fantova sestra z družino ki pride na “obisk” sigurno 2x teden…Noro..tudi oni me ignorirajo. Kako se človek počuti, ko je tako nesprejet…pa saj sama veš. Tudi jaz sem v precepu, kaj storiti…ne bi bila rada podnajemnica zopet..pa tudi otroka si želim ( prva nosečnost se je nesrečno končala v petem mesecu na zalost)…
Težko ti kaj drugega rečem, kot …če imata tako začrtano..potem je resnično najboljša rešitev…da gresta na svoje..če imata parcelo pa sploh. Ostanita tam, poskušajta..nekak zvoziti, medtem pa..seveda….planiratja svoj ..svoj..domek..

Vso srečo..javi se še kaj”

Ika

Sonja,
te zelo dobro razumem, kaj in kako prestajaš. pa da ti v eno tolažbo ali pa samo v informacijo povem, da si vseeno še v veliko boljši situaciji kot jaz: meni je tašča prvi dan po poroki rekla, ( ko sem se ji zahvalila, k je pomagala financirati ohcet ) da KO se bom ločila , ji bom pa vrnila!!!!!!…( ne ČE se bom ampak KO se bom) , in od tistega dne naprej, resnično z vso zlobo ki jo premore svet, počne stvari, da bi naju spravila narazen, poleg tega še, da je moj možek pravi mamin sinček in drži z njo….tvoj se vsaj za tebe in vajinega otroka potegne!!!
Poleg tega imaš en cilj pred sabo….čez štiri leta se bo vse spremenilo…zdrži do takrat….( glej še mal finančno – zakaj bi sedaj zapravljala denar za najemnino, ko pa veš, da boš čez 4 leta na svojem..ali pa pet ali pa šest..sej je vseeno…) ,
držita se tega cilja, pa bo še vse ok, do takrat pa, kot sem rekla, IGNORIRAJ jo kolikor se pač jo da ignorirati in poskušaj živeti kolikor toliko samostojno življenje, ne spuščaj se z njo v prepir- ker ji ne boš prišla do živega, lahko ti iz lastnih izkušenj povem, da mojo taščo najbolj boli sedaj, ko vidi da me ne more več prizadeti, da mi je ravno do kosova in naprej, če pa me že prizadane, ji pa tega vsekakor ne pokažem, in na njeno vpitje samo rečem, daj umirte se malo, sej vas bo še razneslo….nič ne rečem nazaj….in ne boš verjela, situacija se je v enem letu spremenila skoraj za 50%…..ne smeš pokazat….delaj se, kot da te boli cel svet……njegovega brata in familijo pa tudi daj na IGNORE:)))

še za IKO:

Ika….za tebe pa velja isto…., če imaš možnost pojdita z možem stran…., oz…delajta na tem, če ne….pa ne vem…ignoriraj…, al pa resnično spokaj kovčke pa pejd…pa tisto blesavo sestro pr mir pust…ko bo prišla k hiši, se obrni stran najprej ti…preden te oni ignorirajo jih ignoriraj ti..prehiti jih…., ker, če sem prav razumela je po moje tvoj tast pod velikim hčerinim vplivom, ona pa zganja ljubosumnost na tebe in na tvojega moža…….,mah….nekateri ljudje se grejo pravi idiotizem….., ne vem, če bi bila na tvojem mestu, bi spokala kovčke pa šla….sta še brez otrok, ( ne hiti z otroki preveč v tej situaciji, ker potem boš pa res priklenjena na to hišo!!!!!), torej, si lahko zgradita eno prihodnost na svoje….itd…itd…sej veš…otroci vse spremenijo, in redkokdaj takšne odnose postavijo v BOLJŠE odnose….samo še bolj boš trpela…sej so ti že sedaj, ko si bila najbolj na tleh …ob izgubi otročička….., da nisi vredna manj kot NIČ in zavedati se moraš, da nikoli ne boš vredna VEČ..!!! Ko boš to spoznala in ko boš nehala upati, da se bo to kdaj zgodilo, potem ti bo v glavi naredilo KLIK, in
boš spokala in šla.:::::ČIMPREJ to naredi!!!!!

Sandra S.

Vsem sotrpinkam se zahvaljujem za bodritev in nasvet.

V napovedani “vojni” s taščo bom mislila na vas! In zmaga je na naši strani.

Lep pozdrav,
Sonja