Zdravo!
O zaupanju smo že marsikatero rekli. Pa me vseeno zanima, če je imel kdo resne probleme z nezaupanjem (morda zato, ker ni zaupal sam sebi, kakšnih starih ran, morda zaradi stvari, ki so se dogajale v otroštvu) in kako jih je rešil.
Kako se psihično pripraviti na to, da nisi sumničav, da zaupaš partnerju, da ne misliš, da ti laže, da ga ne preverjaš, da nisi ljubosumen? Mene vsake toliko prime ta obsesija in se je ne morem znebiti, zato slabo spim, preveč premišljujem, seciram, zaslišujem in seveda ob tem trpim, ker vem, da je vse skupaj totalno zgrešeno in da moj fant ob tem trpi. In potem, ko me že prepriča, da je vse kul, da me ne vara, da me ne bo varal, da mi ne laže itd. se mi v glavi porodi misel: Zihr me je nategnil, jaz mu bom zaupala, on se mi bo pa za hrbtom smejal. Skratka, čist mim, ampak ne morem oz. NE ZNAM si pomagati.
Any ideas how to overcome this thing???

V tvojem sporočilu se vidim in si ne znam pomagat. Vem samo to, da tako obnašanje škoduje najini vezi.

Lp

Ž
Draga Maca, zaupanja ne moreš prižgati takole – klik – kot luč v sobi. To je občutek, čustvo, ki se gradi in poglablja dolgo, leta. Nekako boš morala pripraviti sebe, da boš prijatelju verjela; torej nakakšna samozapoved. Najprej pa se moraš sprostiti in definirati vajin odnos – kaj od njega pričakuješ in kaj si pripravljena dati. Edini nasvet, ki ti ga lahko dam je, da stori to čimprej, kajti že veliko zvez je razpadlo zaradi ljubosumnosti. Srečno.
P

Mene žena včasih dobesedno po glav! Jaz vsakemu takoj zaupam, vsakemu verjamem, vse peljem…. Ma se poizkušam odvaditi, pa gre bolj počasi. Dobro, da imam ženo, ki je bolj sumnjičava, pa me včasih ustavi ;))

Lep dan

Maca,

to ljubosumje je naša škorpijonska lastnost. Zelo,zelo jo je težko izkoreninit. Ko jih dobiš po buči, te izuči in potem ga ne serješ več. To, da tipa zaslišuješ , je spet naša fora, da moramo priti stvari do dna in se delamo ene detektive. Pejt bolj na easy, ne vrtat, ker jih to ful nervira. Enostavno mu oz. jim verjemi.Pika.

Lp,Kaja

Če niaš nobenih osnov za nezaupanje, se pravi če te ni nikoli “nategnil”, se trudi za dober in zaupanja vreden odnos, ti pa mu apriori ne zaupaš, potem je res nekaj v tebi….kaj, veš ti.
Če pa je že bilo kdaj kaj narobe, potem se najbrž bojiš, da se bo ponovilo in je tvoja reakcija verjetno dokaj normalna.

Hmmm, hvala za mnenja. Nikoli me ni prevaral, je naredil par neumnosti, ampak nič katastrofalnega oz. česa, kar ne bi delala tudi sama. Pa saj ni fora v njem, on je popolnoma normalen fant, ki na življenje gleda poenostavljeno, jaz ga moram pa kar naprej komplicirat! Sej vem, da je to naša škorpijonska navada, pa bi jo vseeno rada omilila. Ke rmoj tip ni tak, da me bo kar gledal, kako mu težim. Ko me bo imel zadost, bo konc. In hvala bogu, da je tako. prejšnji me je brez besed prenašal in zato sem non stop testirala, kje so meje. Potem pa sem se naveličala.
Včasih pomislim, da bi bilo dobro iti h kakšnemu strokovnjaku, vendar se mi nekako ne zdi, da so pri nas kakšni specializirani psihologi, res kvalitetni itd. Kaj pa vi mislite. Je komu že pomagal kakšen strokovnjak?
Pa še nekaj: zakaj menite, da smo ženske bolj nagnjene k nezaupanju, ljubosumju, opsesiji?

Kdo pa je rekel, da smo – ženske bolj nagnjene?

Dvakrat prav, Kaja, škorpijon speaking.

Samo, jaz trenutno tega čustva ne poznam, na easy sem pa tako, da bi bilo dobro, da se malo “utirim”, glede “vrtanja” pa se strinjam.

Zaupanje je prava beseda….

Jaz ti lahko povem čisto na kratko.
Bolj ga boš zasliševala in zganjala ljubosumnost…….prej bo vajina zveza končana.
Zdaj se pa sama odloči.
caaao

Sej to vem!!! Sprašujem pa, kako naj se vsega tega sranja znebim!

Poznam to nadlogo. (: Nekaj razlag in odgovorov o zadevi sem našel v knjigi Sanje Rozman: Peklenska gugalnica, Vale-Novak, 1998, strani 219-250, v kateri sicer obravnava drugačne težave, se pa dotakne tudi tega, kar te zanima. Knjigo ti lahko posodim, če želiš.

Hvala Ponočnjak! Si jo bom poskušala najprej sposoditi v knjižnici. Sicer sem pa slišala, da se Rozmanca ukvarja s podobnimi čudnimi tiči, kot sem jaz.:))

Al pa, kot sem jaz… :)))

Al pa jaz ….

Če ne boš prebrala cele knjige, je kar debela, še strani 206-218. Prej sem poglavja bolj na hitro preletel, pa bi bilo škoda tole spustiti.

Bok Maca,
Vsec mi je tvoja iskrenost. Je pa tvoj problem dejansko tezak in te mi na forumu zagotovo ne bomo spremenili, saj je problem v tvojem znacaju. Vsi imama taksne in drugacne obscesije, s katerimi se bolj ali manj uspesno borimo celo zivljenje. Ne smemo jim le dopustiti, da zacnejo prevladovati v nasih mislih. Razmisljam podobno kot Allegra. Brez podcenjevanja horoskopskih lastnosti, mislim da je zaupanje zelo resna in kompleksna zadeva. Sam se ne bi znal tako slikovito in lepo izraziti o zaupanju kot kot je to storil Gabriel. Nisem siguren, da si ga pozorno prebrala. Vsec mi je tista njegova prispodoba z lucjo, zato tudi sam nadaljujem v tej smeri. Luc je odvisna tudi od oci in stekla, skozi katero sije. Zato ocisti steklo svoje svetilke, da bos videla svojega partnerja samo v lepi luci in cimprej nehaj komplicirat in tezit sebi in njemu. Garantirano se ti bo obrestovalo! V nasprotnem primeru se bo zgodilo tako kot si sama zapisala. Ko nekaj klices, obicajno tudi priklices! Izbira je izkljucno tvoja. Kar se knjig tice, se spomnis, kdaj si nazadnje prebrala kaksno knjigo na to temo? Moj obcutek je, da si prava MACA in si bos znala sama pomagati, brez pomoci psihologa. Seveda je to le moje mnenje. Mislim pa se, da ta problem enakomerno muci zenske in moske.
Prisrcen pozdrav,
Pepi

Če lahko vprašam, zakaj si bral to knjigo?

Seveda lahko vprašaš. Razlogi so opisani v arhivu Med.Over.Net-a na naslovih:

http://med.over.net/phorum/read.php?f=27&i=250&t=235

oziroma pod temo:

http://med.over.net/phorum/read.php?f=27&i=235&t=235

Upam, da boš znala poiskati. Če ne, pa sporoči.

Zakaj te zanima?

Zanima me zato, ker Rozmanova v knjigi govori o raznoraznih odvisnostih, o katerih verjetno na forumu še ni bilo govora. Ali se ljudje bojijo načeti temo ali pa so te odvisnosti redke.

Moram povedati, da knjige nisem prebrala čisto v celoti, samo tisto, kar me je najbolj zanimalo (mislim da lani)