Spoštovani, sorodnica je zbolela za neozdravljivo obliko raka, ki je zelo agresivna in hitro napreduje in je neozdravljiva z zelo slabo prognozo. Trenutno je v bolnišnici in včasih imam občutek, da sploh ne registrira, kaj se dogaja okrog nje. Večinoma spi. Na njo smo vsi zelo navezani in zato smo se zaradi zelo slabih izkušenj i KC lj (z nemočnimi bolniki delajo res zelo zelo grdo-oz.nič ne delajo-če vas zanimajo konkretni pripetljaji vam jih lahko tudi nazorno opišem) odločili, da bomo za njo skrbeli doma in ji lajšali bolezen kolikor je to mogoče. Tudi stavek zdravnice v KC je bil “v bolnišnici jo bomo obdržali, če je res nočete imeti doma?”-tega stavka ne bi komentirala, ker pa nam je sorodnica vsem zelo blizu se zaenkrat še nisem odločila za “medijsko gonjo”. No stanje se je spet zelo poslabšalo in sordnica je morala nazaj v bolnišnico, kjer je priključena na razne aparature-zaradi česar ne more biti doma (na naše obžalovanje). In sedaj so nam v bolnišnici povedali naj na hitro razmislimo, v katero hiralnico (oni jih imenujejo dom starejših občanov) jo bomo dali!!!? Sedaj jaz nečesa ne razumem: 1.Za sorodnico želimo skrbeti doma, ker se zavedamo, da je v bolnišnici veliko bolnikov in je težko 24 ur biti pri enem bolniku. Mi se lahko organizirmo tako in je vedno bil nekdo pri teti-noč in dan 2. Po mnenju zdravnice teta ne more biti doma, ker je “na aparatih”—– Od kod sedaj nejena izjava, naj začnemo razmišlajti o “domu”. Vljudno vas naprošam, da mi odgovorite ali je to praksa ali za to obstaja pravna podlaga, da bolnika, ki ne more biti v domači oskrbi(to je njihovo mnenje) “mečejo iz bolnice”-dobesedno to se namreč dogaja, ker je več ne morejo zdraviti in gre za lajšanje stanja jim je očitno v napoto? Upam,da ste razumeli moje vprašanje. Ob vsem, kar doživljamo ob nesreči, ki nas je doletela, se sedaj srečujemo s takšnimi grozotami zdravstvenega sistema. Zavedam se, da bi bilo poseganje po pravnih sredstvih nesmiselno”zmaga proti bogu je nemogoča-vsi vemo kdo je tu bog”, pa tudi za to sedaj nihče od nas nima moči. Ali torej alhko bolnika, za katerega so presodili, da ne more biti v domači oskrbi “vržejo iz bolnice”?
Vljudno vas naprošam za odgovor in nasvet.

Dragi obupani!

Zelo obžalujem, da ste v tako težkem položaju. Poleg hude bolezni sorodnice imate opravka še s predsodki in brezčutnimi, če že ne prav zlobnimi komentarji. Resnično je potrebno tiste bolnike, ki se lahko paliativno zdravijo izven bolnišnice in za to obstaja možnost, prestaviti iz bolnišnice, saj so čakalne dobe za bolnišnico predolge za vse ljudi, ki potrebujejo zdravljenje v njej. A pomislite vendar, kaj ima v bolnišnici sorodnica takega, da bi morala tam ostati? Brezčutno osebje, slabo ravnanje… Nujna medicinska pomoč ji bo zagotovljena v najkrajšem času tudi, če bo nastanjena kje izven bolnišnice. Najbolje bi bilo seveda, da bi bila v domači oskrbi, saj imate za to vse možnosti. Problem je oprema, ki jo bolnica potrebuje. Določeno opremo je moč zagotoviti tudi na domu, vendar se položaj razlikuje tudi regijsko. Svetujem vam, da stopite v stik z društvom Hospic, ki ima praktične izkušnje pri pomoči takšnim bolnikom. Tukaj je povezava na njihovo spletno stran:
http://www.drustvo-hospic.si/

Kljub temu, da opažam, da se z sorodničino zdravnico ne razumete najbolje, vam predlagam, da ji pokažete svojo pripravljenost pri reševanju problema in skupaj sodelujete. Jasno izrazite, da ste se pripravljeni vključiti 24 ur na dan, če bo potrebno; naj vam tudi predlaga, kje bi bilo bivanje za sorodnico najboljše, če ne bo možno na vašem domu. Če bolnik ni iz bolnišnice odpuščen kot zdrav, mora sodelovati pri selitvi bolnika tudi zdravnik, ki ga je zdravil v bolnišnici. Nikar pa ne razmišljajte o domu za starejše občane kot o hiralnici. Tudi tam jo boste lahko obiskovali in s svojo prisotnostjo in toplino preprečili, da bi bil kakršenkoli prostor le hiralnica. Nikar ne obupujte, vi sami ste tisti, ki bolnici izkazujete navezanost in čustva, čeprav večino časa prespi.

Lepo vas pozdravljam in vam želim vse dobro!

Irena

Zelo mi je žal, da je vaša sorodnica zbolela in da potrebuje oskrbo, ki jo opisujete. Človek začne v takih trenutkih premišljevati, kako malo je potrebno, da se poruši vse.

Nikar pa ne razmišljajte o domu za starejše kot o hiralnici. Sama sem zaposlena v enem, sicer ne kot medicinsko osebje, pa kljub temu, če ne še bolj, lahko zagotovim, da dom ni hiralnica. Naše sestre ravnajo z ostarelimi in bolnimi kot s svojimi, ne kot s predmetom, s katerim se moraš ukvarjat med službo. Ljudje so zadovoljni, skupaj s svojci jim pripravljamo program, delovna terapija živi,… Poskrbljeno pa je tudi za vse, ki so nepokretni in se vsega dogajanja niti ne zavedajo ali pa fizično ne morejo udeleževati.
Res je, da tujec, pa čeprav je še tako ljubeč in sočuten, ne more nadomestiti svojca, lahko pa s svojo strokovnostjo in človeškostjo naredi veliko dobrega za vas in ostarelega ali bolnega.

Mislim, da je krivično, da veliko ljudi o teh ustanovaš še vedno tako razmišlja.

Mici