Pozdravljeni!

Oče je imel pred nekaj meseci raka na grlu in po številnih obsevanjih in kemoterapiji naj bi ga uničili. Po končani terapiji ,se je njegovo stanje počasi začelo izboljševati in tudi na teži je začel počasi pridobivati. Pred nekaj tedni, pa so se začele pojavljati bolečine v križu, ki se selijo po skeletu. Sprva smo mislili, da je to le posledica zdravljenja, ko pa so bolečine postajale čedalje močnejše, smo mu pač nekako preko vrste uredili scintigram skeleta in UZ abdomna. Naj še povem ,da ko je imel kontrolo pri svojem zdravniku, ga je vedno pregledal samo površinsko in ni nikdar odredil kontrole krvi, kar se mi zdi milo rečeno skrajno neodgovorno in malomarno!!
Po opravljenih preiskavah je bil UZ v mejah normale, scintigram pa pokaže kalcij 2.9. Na podlagi teh rezultatov, mu je bila končno pregledana kri,slikal pa je tudi pljuča.
Danes pa smo prejeli izvid od ORL-ONKO KONZILIJ ZA KEMO-RADIOTERAPIJO ki se glasi:
Pri bolniku ugotavljamo hiperkalcemijo (kalcij 2.9), progres v pljučih (kljub KT).
Bolnik navaja predvsem bolečine v križu in še drugje, ki se selijo po skeletu.
Poleg analgetikov svetujem, da bolnik še prične zdravljenje z Aredio 90 mg v 90-minutni infuziji, le -to prejme danes.
Kontrola čez mesec dni.
Zaključek: karcinom hipofarinksa, stanje po kombiniranem sočasnem zdravljenju, v tem področju bolnik težav nima.

Sedaj me zanima, kako si lahko zdravnik privošči kaj takega, da bolnika z rakom po končanem zdravljenju ne pošlje niti na preiskavo krvi in, ali si lahko predstavljate kako bi se rak lahko še bolj razširil po telesu, če bi slepo verjeli zdravniku , da je vse z očetovim zdravjem vse vredu.
Poleg tega me zanima ,če mi lahko iz tega izvida razberete, kaj se dogaja v njegovih pljučih in kosteh in kakšno zdravljenje bi prišlo v prihodje v poštev, če se mu je rak razširil v pljuča in kosti?

Mogoče pa je imel kdo od Vas podobne težave in bi prosil , če bi mi lahko napisali kako ste se Vi spoprijeli s to zahrbtno boleznijo.

Vem da bi se moral z vsemi temi vprašanji obrniti na zdravnika,vendar se veliko lažje o teh težavah”pogovorim” na tem forumu, kot pa z nekom v beli halji, ki večinoma pokažejo zelo malo sočutja ali pa sploh nič, saj se obnašajo kot da je to njihova rutina in kot da sploh ne gre za raka ampak za gripo.Taka je pač moja izkušnja, ki pa ne velja za vse zdravnike!!!

Lepo Vas pozdravljam,
Rok

Dragi Rok!

Vidim, da ste hudi na zdravnika, po mojem odgovoru pa boste morda malo manj. Vedno poudrajam, da se je zelo pomembno odkrito pogovarjati, zahtevati odgovore na neodgovorjena vprašanja. Tako vam lahko zdravnik pojasni svoje odločitve. Tudi, če menite, da je zdravnik storil napako, ga lahko vljudno povprašate, zakaj se je odločil tako in ne drugače. Seveda pa nastajajo pri zdravljenju bolnikov z rakom napetosti. To je tudi za zdravnika stresno zdravljenje, zato se jih veliko čustveno umakne. To pomeni hladno, rutinsko obravnavo, ki pa ni nujno strokovno napačna. Še več, čustvena nevpletenost mnogim zdravnikom omogoča boljši razumni vpogled v bolnikovo bolezen in lažje odločitve pri zdravljenju. Seveda pa se strinjam z vami, da bi bilo potrebno odnose otopliti, zdravnike pa vzgajati za takšne razgovore, da bi bili bolje pripravljeni nanje in bi lažje razumeli potrebe družin po informacijah.

Kot sem na tem forumu že pojasnjevala, je napoved bolezni odvisna od njene napredovalosti. Oče je imel raka na grlu. V zgodnji fazi bolezni ga je moč še kirurško odstraniti, kasneje pa tak poseg ni več mogoč in zdravimo s kemoterapijo in obsevanjem. V svojem prejšnjem odgovoru sem vam že posredovala povezave, kjer je opisano zdravljenje posameznih stadijev raka grla. S temi ukrepi lahko raka zmanjšamo (lahko je nato možen tudi kirurški poseg), vendar ne vedno, pravzaprav je to redko. Tako je mogoče, da je bilo napredovanje bolezni glede na velikost raka že vnaprej pričakovano, z zdravljenjem pa so ga želeli le zajeziti in upočasniti, kar jim je glede na pridobivanje teže tudi uspelo. Žal za kratek čas, saj je rak vseeno napredoval in je zato napoved še vedno slaba. Če bi v času, ki ga omenjate, zdravnik opravil kontrolo krvi ali ne, bi to zagotovo ne vplivalo na končni izid bolezni. Načeloma opravljamo preiskave le, kadar lahko glede na pričakovani izid ukrepamo, saj so s tem utemeljene. Večidel zdravljenja raka pa ne sestavlja le zdravniško ukrepanje in zdravljenje (vse to je praviloma kratkotrajno), ampak čas. Veliko bolnikov tako v negotovosti čaka na svoje kontrole, med katerimi nimajo zagotovil, da rak ne bo napredoval, medicina pa še nima sredstev, da bi to povsem preprečila.

Obsodimo lahko le zdravnikovo izjavljanje, da je vse v redu, v kar ste seveda podvomili. Pri bolniku z napredovalim rakom, ki je zdravljen s kemoterapijo in obsevanjem, takšna zagotovila niso ustrezna. Zdravnik bi vam moral posvetiti več časa in razložiti, kaj lahko pričakujete. Tako pa se vam je izmikal, zato tudi njegovega ravnanja niste razumeli. Izogibal se je neprijetnemu pojasnjevanju, da je očetova napoved zelo slaba – z najbolj neprimernim komentarjem, da je namreč vse v redu. Oče je bil sicer ustrezno zdravljen, vendar bi vam zdravnik moral predvsem pojasniti, da učinkovitega zdravljenja za napredovalo bolezen ne poznamo, torej tudi ni mogel ukrepati, ko ste to pričakovali. Glede na bolečine, ki so se pojavile v kosteh skupaj s povišanim kalcijem (ta izhaja iz kosti, kadar se te “razstapljajo” npr. zaradi raka) bi lahko sklepali, da se je bolezen razširila, v izvidu pa navajajo tudi razširjenost v pljuča, kar ta sum potrjuje.

Za zdaj vam preostane čakanje na ponovno kontrolo. Oče bo verjetno zdravljen le paliativno, to pomeni, da bodo zdravniki blažili znake njegove bolezni, npr. bolečine. Vsekakor bi morali o tem odkrito spregovoriti z zdravnikom. Pojasnite mu, da se zavedate slabe napovedi bolezni, kar ga bo morda nekoliko razbremenilo, in da želite, da vam odkrito odgovarja na vprašanja o očetu. Upam, da boste uspeli vzpostaviti toplejše in bolj odkrite stike.

Lepo vas pozdravljam!

Irena