osebnost
Spoštovani dr. Rejec!
Na vas se obračam v upanju, da mi boste morda lahko pomagali, svetovali…
Takole gre. Stara sem trideset let in razjeda me stvar, ki me zelo moti. Namreč moja osebnost. Že od nekdaj sem bila taka, da sem se za vsako stvar, ki se mi je zdela napačna, kregala. In to se je do danes stopnjevalo. Namreč goreče se zavzemam za vsako stvar za katero mislim, da je po mojem prava in grem prek vseh meja, saj se vedno skregam. Iz tira me vržejo že čisto banalne stvari npr., da natakar nekaj časa ne prinese jedi (potem mu povem, kar mu gre), da mi nekdo reče besedo, ki mi ni po godu. Hkrati se tudi ne znam kontrolirati, saj vedno odreagiram in izrečem vse kar mislim in tudi tisto, česar ne. Zato imam malo prijateljev, saj vedno ko koga spoznam, ga ocenim kot pozitivnega ali negativnega in če je slednji, mu bom, pa ne glede kako, pokazala, da mi ni všeč in mu povedala, kaj si o njem mislim.
Lahko bi napisala cel roman pa upam, da ste razumeli, kaj me muči. Torej sem zelo konfliktna oseba, ki se ne more brzdadi in v skoraj vsem in vsakomur vidi negativizem. Upam, da mi boste dali kak nasvet oz morda obstaja kakšna literatura ali kaj podobnega.
Spoštovana Čarla,
žal je čas za spreminjanje osebnosti pri vas že mino, saj se formira nekako do šestega leta starosti.Pretirano odzivnost je možno ublažiti, vseeno pa bo potrebno opraviti nekaj preiskav, ki bi izključile druge dejavnike ( nepravilno delovanje žleze ščitnice, pretirano vzdravžljivost možganov , nihanja v nivoju krvnega sladkorja in podobno, kar vse lahko sproži pretirano jezljivost.Osnovne preiskave boste lahko opravilil pri vašem splošnem zdravniku,dodatne pa pri psihiatru.Dotlej so vsa navodila na daljavo lahko le pribljižna ( na primer naučite se avtogenega treninga, vaja za samoobvladovanje pa izvajajo v vsaki šoli borilnih veščin.
Raziskave kažejo, da pri psihoanalizi po 10 letih pride v cca. 50% do osebnostnih sprememb. Sam doživljam osebnostne sporemembe pri ljudeh tudi v ne tako intenzivnem in ne tako dolgem procesu. Seveda ne vedno in ne pri vseh. Veliko je odvisno od motivacije, bolezenskega pritiska ter seveda od osnovnih osebnostnih značilnosti. Vsekakor pa je potreben odkrivajoč in dolgotrajen psihoterapevtski proces. Lep pozdrav, Miloš Židanik.
Spoštovani, tega ne razumem: napišete “seveda” kot da se strinjate z mano, potem pa ponovno, da to ni mogoče. Za nasvet Vas je prosila Čarla: osnovna pritožba je nizka frustracijska toleranca, oslabljena kontrola impulzov ter spliting. Če bi z razkrivajočo tehniko spoznala in razumela ozadje svojih težav, bi ti fenomeni odpadli. In s tem bi se osebnostno spremenila (ali vsaj toliko obrusila, da bi odpadle njene težave v medosebnih odnosih: osnovna struktura bi tako lahko odstala, le globina motnje bi se spremenila), kar je pri 30 letih še kako mogoče. Res pa je, da njena težava ni dostopna vedenjsko-kognitivni terapiji, ki je Vaše orodje. Nič hudega, samo sodba v smislu “ni mogoče spremeniti” mislim da ni na mestu. Lep pozdrav, Miloš Židanik.