Sicer imam samo šele enega otročka, a včasih tudi razmišljam o številki 3…
Tudi midva živiva sama in je vse na naju, a rekla sem si takole: človek si postavi prioritete in ravna v skladu z njimi – vse delo pa nekako že počaka.
Iz lastne izkušnje pa ti povem še tole: moževa sestrična je rodila 4 mesece za mano. Ko nam je povedala, je bila zraven tudi njena mama. Jaz sem bila (jasno, pod vplivom hornmonov) ful navdušena. Svoje navdušenje sem malo potlačila, ker pri njih ni v navadi preveč javno razkazovanje čustev in sem rekla: Joj, kako si me pa ti lepo presenetila.
Njena mama pa je malo bolj kislo dodala: Ja, mene tudi. Po moji oceni ni bilo nobenega skritega navdušenja nad še enim (petim) vnučkom…
Stanje sedaj, ko je mala stara 8 mesecev: “naša pa to, naša pa ono, zopet bomo glavni v posvetovalnici (ko jo bodo dali na vago, saj je taka bajska…). Skratka, navdušenje je prišlo z zamikom.
Pa še nekaj: saj veš da se nobena juha ne poje…

Aha, pa še to. Ko bosta z mamo imeli kakšen pogovor, ti priporočam, da se držiš mojega gesla: ne deli nasvetov, razen če ni ogroženo življenje.

Da bosta tvoja sinčka zdrava in vesela, novorojenček pa prav tako, ti želim
Liza M.