Re: Vnetje mehurja – povrhnji rak mehurja
Pozdravljeni!
Prosim, za razlago izvida: Urotelijski karcinom, invazija v lamino proprijo, low grade. Nadaljnje zdravljenje 6 instilacij BCG v tedenskih razmakih.
Kaj lahko pričakujemo v prihodnosti? Je ob takšni diagnozi običajno potrebna operacija oz.odstranitev dela ali celotnega mehurja, ali zgolj kontrole?
Marsikaj sem že prebrala o tem raku, zato mi nekaj ni jasno. Ali ni BCG običajno zdravljenje za površinskga oz. neinvazivnega raka? Ali je takšno zdravljenje določeno na podlagi tega, da je “low grade”?
Povejte mi prosim še to, ali so te instilacije boleče oz. ali lahko povzročijo kakšne težave?
Spoštovani!
Menim, da so zdravljenje z BCG svetovali na osnovi histološkega izvida, ki ste ga napisali (T1G1). Tudi vi razmišljate v pravi smeri – odstranitev celega mehruja (cistektomija) se namreč predlaga v primeru “globokega” raka (T2) ali pa v primeru, da je rak “povrhen”, vendar je veliko tveganje (T1G3), da bo napredoval v “globokega” in naprej. Odstranitve dela mehurja (parcialna cistektomija) se danes praktično ne poslužujemo več – le izjemoma, pri zelo starem, kjer bi bil rak T2 na svodu mehurja in bolnik ne bi bil sposoben za odstranitev celega mehurja.
Če je rak mehurja invaziven v lamino proprijo, ne pa v muscularis proprijo, ga opredelimo kot T1 – torej takega, ki še ni globok, ki še ni T2, ki še ne vrašča v mišico. “Povsem povrhnji” rak mehurja – tak, ki ne vrašča skozi bazalno lamino – je Ta. Tudi ta je lahko, če je visoki gradus – G3 – potem gre za TIS – zelo nevaren. Nasprotno pa velja, da naj bi bil TaG1 praktično nenevaren, če manj nevarna pa je urotelna neoplazma nizkega malignega potenciala (UNLMP).
Namen instilacij BCG v mehur je sprožiti lokalni vnetni odziv, ki v visokem odstotku (na primer v 2/3) kot stranski učinek uniči tudi rakave celice. BCG ni tako enostavno in nenevarno zdravljenje. Če gre za povsem povrhnji rak mehurja (tak, ki ni invaziven), torej TaG1, potem se ne odločamo za BCG, ki lahko v sicer redkih primerih pozroči tudi sistemske učinke (besežid – okužbo, ki se zdravi kot tuberkuloza, hujše obolenje sklepov…). Torej, če gre za “povsem povrhnji” rak, potem dajemo v mehur kakšen kemoterapevtik, na primer mitomicin ali doksorubicin – to je manj nevarno kot BCG, ki ga uporabljamo v dveh primerih – če gre za high grade (TaG1, Tis) ali pa če gre za invazijo skozi lamino proprijo, vendar še ne v mišico – torej T1 – ko je rak “nekaj vmes” – ni čisto povrhnji in še ni globoki.
Pričakujete lahko precej pekoč občutek po vsaki instilaciji BCG, lahko tudi vročino. Če bo zelo hudo, naj mehur sprazni malo prej, kot so mu naročili, vendar na ta način skrajšate delovanje. Če bo vročina nad 38 ali podobno, je potrebno nazaj k zdravniku.
Če bo uspel zdržati vse instilacije, pa tudi sicer, sledi nato kontrolna cistoskopija, kjer se ugotovi, ali je potrebna ponovna transuretralna resekcija ali pa samo kontrolna cistoskopija spet čez 3 mesece. Takrat je smiselno opraviti tudi kontrolno citologijo urina. Če se ob kontrolni cistoskopiji kaj najde, pa spret v bolnico transuretralna resekcija – poznam bolnike, ki so bili v 20-tih letih 20-krat operirani! In po vsaki opraciji se vidi, kaj je s histološkim izvidom in ukrepa glede na to in seveda 3 mesece po vsaki operaciji spet kontrolna in za marsikoga boleča cistoskopija. Je pa to vseeno rak in nikoli ne morete biti sigurni, kako bo in da ne bi bolezen “ušla” – vendar zagotovil v medicini ni, so zgolj pravila, po katerih se ravnamo in naj bi bila dobra za večino, za povrpečje – nikoli pa ne moremo 100% napovedati, kako bo v posameznem primeru.
Rak mehurja velja za najdražjega med raki ravno zato, ker te rake, ki so “na meji”, opazujemo s ponavljanjem cistoskopij in ponovnimi transuretralnimi resekcijami – nikoli ne vemo, kdaj bo napredoval in bo potrebno drugačno zdravljenje.
Kaj lahko sami napravite? Uživanje dovolj tekočin, zelenjava iz družine križnic, po možnosti presna (na primer zelje, brokoli). Absolutno prenehanje kajenja (povezanost raka mehurja s kajenjem je močnejša kot povezanost raka pljuč s kajenjem).
Lepo pozdravljeni!
Najlepša hvala za izčrpen odgovor.
Oče je prvo instilacijo prestal brez vsakršnih težav. Po drugi pa ima zgoraj opisane težave, ki so se pojavile po nekaj urah od izpraznjenja mehurja- malo vročine in pogosto in pekoče uriniranje. Ali so odmerki BCG vedno enaki? Vseh 6 terapij? Dejal je, da je imel občutek, da so mu drugič vbrizgali manjšo količino kot prvič, tudi manjši kateter je bil. Je to možno, da je druga doza kaj bolj koncentrirana?
hvala in lep pozdrav!
Spoštovani!
Odmerki so načeloma enaki, čeprav bi bilo teoretično možno uporabiti na primer polovični ali manjši odmerek. Če so uporabili pri instilaciji tanjši kateter – toliko bolje zanj – saj bi naj ta manj dražil sečnico, je pa res, da se pri večji prostati lahko tanjši kateter zvije in ne gre naprej in je zato potrebno uporabiti debelejšega. Skratka – BCG ni čisto enostavno zdravljenje, gotovo ste prejeli navodila, v kakšnih primerih (vročina nad 38C, hudo krvav urin….) morate nazaj in se potem zdravljenje odloži ali prekine.
Vsekakor predvsem držite pesti, da bo zdravljenje prenesel in da bo uspešno.
Lepo pozdravljeni!
Spoštovani!
Endoskopija je širši pojem, ki lahko pomeni cistoskopijo, gastroskopijo, koloskopijo, brohnoskopijo in še marsikaj drugega. Tako da ni jasno, o čem sprašujete (cistoskopijo in endoskopijo? cistoskopija = ena od vrst endoskopije).
Jasno je, da bo imel cistoskopijo in nato, glede na izvid, lahko ponovno enako operacijo, kot jo je že imel (lahko tudi če ne bo nič najti na cistoskopiji, tako imenovana druga seja – namreč da se še z odvzemom vzorcev preveri, ali je res zdravljenje uspelo.) Vsekakor pa se pri povrhnjem raku mehurja cistoskopije (=endoskopije) ponavljajo najprej na vsake 3 mesece, nato pa se čas med posameznimi kontrolnimi cistoskopijami raztegne na primer na 6 mesecev ali malo več, vednar ne prvih nekaj let po diagnozi. Izjemoma se včasih lečeči urolog odloči, da bi ponavljal endoskopije (=cistoskopije) redkeje kot vsake 3 mesece, glede na vse izvide in druge metode, s katerimi spremlja pacienta. V vsakem primeru pa je nujna vsaj cistoskopija 3 mesece po operaciji in nato vsaj čez 6 mesecev, čeprav je običajno, da ima cistoskopije prvi dve leti pogosteje kot na 6 mesecev.
Kaj se pri kontrolnih recidivih gleda, je tudi jasno – recidive – gleda se, ali je zdravljenje uspelo, ali je še kje kakšen tumorček in ali je kakšen vzniknil na novo. Če bi se to dalo videti kako drugače, na primer z ultrazvokom, potem cistoskopij seveda ne bi delali. Vendar dosedaj z nobeno drugo metodo ni bilo mogoče nadomestiti rednih kontrolnih cistoskopij.
Torej – jasno je, da bo imel cistoskopijo (=endoskopijo). Lahko bo (ni nujno), imel tudi ponovno operacijo, tudi če cistoskopija ne bo vidno našla posebnosti. Če pa ste z besedo endoskopija mislili na kaj drugega, pa ni jasno.
Lepo pozdravljeni!
Lepo pozdravljeni!
G.doktor, najlepša hvala za odgovor. Malce prehitro sem vam zadnjič poslala vprašanje, torej preden sem imela očetove papirje dejansko v roki. Oče je namreč videl “dve napotnici”, v resnici pa je naročen na cistoskopijo, na oddelku endoskopija.
Zanima me, glede na to, kar ste mi napisali zgoraj- ali je “druga seja” bolj izjema kot pravilo, ali do tega pride pogosto? Kaj pa izvid cistoskopije, ali pacient takoj izve kaj se dogaja ali spet sledi nekajtedensko mučno čakanje na izvid?
Pa še to… veliko ste mi že napisali o zdravljenju z BCG. Povedali ste, da to nikakor ni prav nedolžno zdravljenje. Oče je dal skozi vseh 6 terapij, težav z uriniranjem nima, rekel pa je, da ima nekakšen nelagoden občutek v spodnjem delu trebuha. Kot da bi mehur “čutil”, kot da nekako pritiska navzdol. Nič ne boli, le rahlo nelagodje. Ali je to lahko posledica te terapije? Upam, da se ne “kuha” kaj drugega.
Najlepša hvala za prijaznost in vaše odgovore.
Spoštovani!
Glede izvida cistoskopije – izvid same cistoskopije je jasen ob pregledu – seveda pa je na preiskovancu, ali je takrat (po boleči izkušnji) toliko priseben, da vpraša, kaj se je našlo in kaj sedaj sledi – in tudi na njegovem urologu – da mu pove, kaj je videl in kaj je pričakovati naprej. Lahko pa se ob sami cistoskopiji vzame tudi na primer vzorec urina za citologijo in pošlje na pregled – na ta izvid pa se čaka in lahko se zgodi, da se urolog šele na podlagi dodatnega izvida citologije urina odloči za dodatno “operacijo” – jemanje vzorcev ali pa zgolj napoved kontrolno cistoskopijo čez 3-6 mesecev. Če ste z njim na preiskavi, potem pač vprašajte zdravnika, ki bo preiskavo opravil, kaj in kako. Pri starejših je še posebej dobro, da ga spremlja na preiskavo nekdo, ki si lažje zapomni vse, kar mu tam povedo, pa sam bolnik pogosto tega ne razume ali presliši.
O dogajanju v mehurju po zdravljenju z BCG bo povedala cistoskopija. Načeloma bi bilo dobro, da sami pridete zraven in vsa vprašanja zastavite njegovemu urologu na tam in takrat.
Lepo pozdravljeni!
Po skoraj enem letu od pričetka težav se vam ponovno oglašam.
Glede na to, da rak mehurja velja za zelo ponovljivega, me zanima sledeče. Kaj lahko storimo sami, da bi ugotovili, če se rak ponavlja? Ali je dovolj, da oče npr.vsakih nekaj mesecev preveri urin na kri? Ali bi bilo bolj “pametno” poslati urin na citologijo? Ali je rak mehurja vedno povezan s krvjo v urinu?
Zaenkrat nima težav, opažam pa, da so se mu znova pojavili temni podočnjaki (hude je imel tudi lani, pred operacijo). ne vem pa, ali ima to kaj veze…
hvala lepa za odgovor
Spoštovani!
Bolnik, ki je imel enkrat ugotovljen povrhnji rak mehurja, mora biti seveda pozoren in gledati, če se pojavi kri v urinu. V tem primeru mora na predčasno kontrolo – cistoskopijo in citologijo urina.
Sicer pa ima v vsakem primeru tako ali tako redne kontrolne cistoskopije in citologije urina. Kako pogosto opravi kontrolno cistoskopijo in hkrati odda urin za kontrolno citologijo ni mogoče z gotovostjo reči, saj manjka operativni zapisnik in zgodovina njegove bolezni, že na osnovi histološkega izvida T1 (invazija v lamino proprijo) ter seveda na podlagi dejstva, da je bil zdravljen z BCG, gre za najmanj srednji rizik ponovitve in napredovanja bolezni, zato ima kontrolno cistoskopijo IN citologijo urina v prvih 2 letih po operaciji na vsakih 6 mesecev, nato pa do 5 let po zadnji operaciji vsakih 9 mesecev. Tako pravijo evropska priporočila za obravnavo ne-mišičnoinvazivnega, TaT1 raka mehurja (EAU guidelines, k zadnjim, izdaja 2011, sem nekaj malega prispeval tudi sam, saj citirajo tudi moje raziskovalno delo na tem področju). Prva kontrolna cistoskopija pa je vedno 3 mesece po operaciji.
Skratka – vašega vprašanja ne razumem – v vsakem primeru ima, če je še znotraj dveh let po operaciji (transuretralni resekciji), ki je našla urotelijski karcinom z invazijo v lamino proprijo, TAKO CISTOSKOPIJO KOT CITOLOGIJO vsakih 6 mesecev, če pa je sum, da je kaj, se pa pač prej /takoj – npr. v nekaj tednih – opravi to oboje.
Lepo pozdravljeni!