vsi so proti (izobrazba)
Ah, kako naj začnem-končno pri tridesetih spoznam res čudovitega človeka, se noro zaljubim, sedaj pa so vsi, ki so mi tako želeli sreče v ljubezni, proti. Zakaj? Jaz magistra, on z višješolsko izobrazbo-ni dovolj izobražen, nikoli ne bo imel dovolj plačane službe, ti si zaslužiš več, ni ravno loto zadetek, kaj, a boš ti njega preživljala, nič si ne boš mogla provoščiti, sram te bo v družbi, ker je po izobrazbi in službi slabši od tebe, ti moraš imeti intelektualca, na katerega boš ponosna…..in še in še….človeka pa imam rada, je izredno pameten, razgledan, zrel in odgovoren, rad me ima, razumen je, strpen in toleranten. Res ne hodi okoli v obleki s kravato, a je čist in urejen; ni bogat, a vendar ima službo, plačo.. ne vem, toliko sugestij, toliko kontriranj, da na koncu res ne vem več, kam naj me vleče-a bom res vse to tako potrebovala, ko bo zaljubljenost minila-obleke, kravate, bogastvo, materialne dobrine, visoka izobrazba…razumeva se..noro…a kaj ko so zame vsi imeli v mislih drugačnega…pomagajte…tisti, ki ste že leta v vezah…kaj dejansko šteje v vezi?
Draga moja
Nevem zakaj se nekateri ljudje ozirate na to kaj bodo drugi rekli,se bodo z nečim strinjali ali ne,vas podprli ali ne..mar je življenje tvoje ali je od tistih drugih..naredi tako kot čutiš ti in tisto kar ti narekuje srce..
ne bo te ponoči grela njegova plača,še manj izobrazba in najmanj denar,ampak roke in usta ki ljubijo,srce ki utripa zete..
In res nevem zakaj se nekateri ljudje toliko ukvarjajo kaj ima kdo in katero stopnjo izobrazbe..a je pomembno-je vendar v smislu kariere in plače,z ljubeznijo pa res nima nič,ZATO ne išči od drugih pritrditve za tvoje odločitve ali dejanja,naredi tisto kar sama želiš..vse je loto,nihče ti ne garantira da bi pa z doktorjem znanosti uspela ali z delavcem za trakom propadla..ampak če bi gledali vedno na to-uspeh za vsak oceno,se lahko zapremo kar med štiri stene..in uspemo v svojih malih glavah..ampak v realnosti je bo ali ne bo,je levo ali pa desno-kam bomo šli ,bomo ali nebomo pa je res odvisno samo od nas in našega poguma.
Zato pogumno,pa lp
“Vsi” so proti ?!?!
Ker dejansko je čudno, da imaš takšne ljudi, ki te imajo radi okoli sebe. Verjetno je izobrazba tudi tebi zelo pomembna, mimogrede sem mislila, da boš napisala, da ima poklicno ali pa še manj, in sedaj to podzavestno zrcališ in drugi te “spominjajo” na to…
Kaj zame dejansko šteje v vezi…, da se imam fino, da sem srečna, v to pa so zajete moje vrednote, ki so lahko popolnoma drugačne kot tvoje…Materialnost pa na žalost je pomembna, ker s prazno ritjo res ni fino srat…:-), vendar ti bolj govoriš o “statusu”, o podobi današnje družbe, kjer nekaj velja le človek s “kvalitetami”, kot si jih opisala…tukaj pa priznam, jaz sem kmetica, ki mi za take stvari “dol visi”…:-)
Skratka, ko boš pri sebi razčistila kaj je ZATE pomembno in ne za ljudi okoli tebe, za tvojo dušo, ne boš imela nobenega problema več.
Važno je kaj misliš TI, ne kaj misli tvoja okolica. Konec koncev boš ti živela z njim ne pa drugi. Zakaj bi izobrazba imela tak veliko vpliv ne vem. Če se ujameta, se spoštujeta in imata rada ter si zaupata in veš da bi si z njim lahko ustvarila dom, potem že imaš odgovor.
Moj prijatelj ima samo osnovno šolo, žena pa je končala višjo šolo. Je zelo priden deloven človek in ona ga spoštuje in ima rada, tako da prav dobro “vozita” skupaj.
Stopnja izobrazbe res ni pogoj za srečo. Ker so včasih prav najvišje izobraženi najbolj “mimo”.
V vezi šteje tisto kar smo si obljubili pred oltarjem: zaupanje, medsebojno spoštovanje,ljubezen, da si z njim v dobrem in slabem, v bolezni in zdravju.
Vsaj zame je to največ.
Kje pa piše, da on ki ima ‘samo’ višješolsko izobrazbo ni bolje izobražen tudi od tebe recimo? Ker sama formalna izobrazba ni tista, ki zagotovi boljšo izobraženost. Ker navsezadnje skoraj največ šteje splošna razgledanost, ki pa ima lahko samo ta pomen, da se bosta imela kaj pogovarjati. Sicer sta pa oba kar visoko izobražena. Sm mela občutek, da tvoji prijatelji govorijo glih tako, kot da imaš ti doktorat ona pa še osnovne šole ne. In pri tej stopnji izobrazbe, ki jo imata, se čisto zna naredit, da bo imel on boljšo plačo kot ti. V glavnem v nobenem primeru ne bosta reveža.
V ljubezni pa šteje vse kaj drugo kot to. Pogovori, skupni cilji, hobiji, zanimanja, spoštavnje en drugega, sprejemanje en drugega, podpiranje en drugega, …. in seveda ljubezen.
joj, joj…draga moja….tudi jaz imam “samo” višješolsko izobrazbo…in sem v vezi z magistrom…. in to se res nikjer drugje ne opazi, kot na papirju….kar slabo mi je ratalo…saj ne morem verjet in si ne predstavljam, da bi moj o meni tako razmišljal….poznam ljudi z magisteriji, ki delajo za mizerno plačo, ker so pač brez karizme in so neiznajdljivi….papir ni dovolj, sploh pa nobena garancija za kravato in dober denar….poslušaj srce…ta ti pravilno narekuje….srečno….ljudi okoli sebe zamenjaj….fanta pa obdrži! 🙂
ČUDNA SI, DA SE SPLOH UBADAŠ S TEM, KAJ MISLIJO DRUGI!
Važno je, kaj misliš in čutiš ti, to bi pri 30 že lahko vedela.
In to, da si magistra še ne pomeni, da si dejansko bolj pametna, razgledana in izobražena od tvojega fanta in da boš v življenju uspešnejša in več zaslužila….
To bi s tako izobrazbo itak morala vedeti sama.
In – šteje le ljubezen.
Premisli, ali ga sploh ljubiš dovolj, ko pa te že na začetku obhajajo taki dvomi.
Moje razmišljanje in nasvetj e podoben Tanjinemu. Izobrazba, akademski nazivi, taksna in drugacna potrdila zame niso odraz boljse kvalitete zivljenja in ne odrazajo tistega kar je v zivljenju res pomembno. Verjetno nam v zadnjih dneh zivljenja te stvari ne bodo prišle na misel, verjetno bomo bolj premlevali kaj smo dosegli (druzina, pomoc drugim, kaj sem naredil za svojo “duhovno” rast …). Moj primer je tak. Sama imam akademski naziv, moz ima srednjo solo … to mi ni bila ovira ko sva se spoznala in ugotovila da sva ustvarjena drug za drugega.
Dobro prečisti v svojih mislih, ugotovi kaj je tisto, kar si želiš, kar te osrečuje … sledi srcu.
Vse dobro želim.
Ja, kot pravi life…a ni zanimivo tisti ki ti želijo srečo v ljubezni in jo potem najdeš, se pa obesijo na take “traparije”. Nevoščljivost, nič drugega. Ko ti bo v življenju težko je pomembna topla beseda in objem, nikakor ne papir spravljen v omari.
pa še to: tudi jaz sem mislila da ima kakšno poklicno izobrazbo ko takole sprašuješ…
ocitno je taksnole puhlo mnenje tvojih kvazi prijateljev zameglilo tudi tvoj razum…
tudi sama grem v jeseni na podiplomski studij, fant ima koncano le srednjo solo…in? kaj potem? je zaradi tega kaj slabsi? ima zaradi tega kaj manjso pravico ziveti in biti ljubljen? halo? se mi kar malo smilijo ljudje,ki etiketirajo druge ljudi na tak nacin..in roko na srce,poznam veliko izobrazenih,ki imajo razmisljanje res bedno, na takem nizkem nivoju, da jim nikoli ne bi prisodila kaksne izobrazbe…
ves v zivljenju stejejo druge stvari, predvsem pa ce sledis srcu…
Osebno mislim da LJUBEZEN ni definicija kakega delavnega mesta za katerega bi potreboval kako posebno izobrazbo…
Sprašuješ “kaj šteje”; vse je odvisno kaj šteje pri tebi, kake moralne in osebne vrednote naj bi tvoj partner imel, kaj od življenja sploh pričakuješ, kje se nadalje vidiš. Če bo to služba, kariera, potem bo partner bolj obrobna zadeva, če je to družina, potem pa vse prej našteto. Izobrazba, služba, maretialni status,… – vse to je v življenju že pomembno ob današnjih tendencah, za samo ljubezen pa čisto nič. Vsaj pri zavedanju razumnih ljudeh ne.
Le ti sama si tukaj da veš ali spoznaš kaj je prav, nikoli ti nihče drug ne bo pravi sodnik, prej kaj drugega. In to v negativnem smislu.
Najepša hvala vsem, ki se podali svoje mnenje, prav dam čisto slehernemu od vas, očitno pa bom morala še veliko delati na sebi.Priznam, me je sram in se bom glede tega morala globoko pogovoriti s sabo, da se ne morem enostavno in brezpogojno prepustiti čustvom in uživati v tem, kar prinese ljubezen, temveč se obremenjujem z “enakovrednostjo” partnerjev glede izobrazbe in materialnega stanja. Verjetno imam sama prepolno rit vsega in zato kompliciram po nepotrebnem.Sigurno me egoistično obremenjuje, ali bodo ob nekom, ki ima pol manjšo plačo, še vedno izpolnjene vse moje želje, kot do sedaj-jaz si privoščim pot okoli sveta, on varčuje na eni kavi. On pravi, da bo kuhal in pospravljal, jaz delala kariero in se izobraževala-meni pa mrak na oči. Vse osebe ženskega spola okoli mene govorijo o svojih uspešnih, bogatih, izobraženih fantih, možeh, kako so srečne in ponosne nanje, jaz pa imam “fizičkega radnika”, ki je skos brez denarja. Staršem rajši niti ne povem, ker jih bo konec od žalosti…spljuvajte me, pošljite me nekam, zaslužim si to in želim to od vas, a povejte mi,kako je to, da se po napornem dnevu vrneš k nekomu v varno zavetje doma bolj pomembne od povedanega….ker tega ne vem…in trenutno ne verjamem…
Ti si čudna bolj kot vsi tisti, ki so ti to rekli, da se sploh ubadaš s tem… Kaj ti bo magisterij – skoraj vsak ga lahko nardi samo “zicleder” moraš imet. Lahko je kdo bolj pameten od tistega, ki ima magisterij… … Ah res no – razmisli koliko rada ga res dejasnko imaš, da ti lahko TAKO ZELO GLUPE opazke sprožijo dvome.
Hja tudi ti očitno ne boš imela denarja, če na veliko zapravljaš.
Zapomni si to.
1. Nisi boga za jajce zgravlam ker imaš magisterij – nisi edina, vsak drugi ga že dela.
2. V službi – veš kaj – noben ni nenadomsetljiv, lahko letiš jutri – edino, če tvoj očka ni direktor na tem podjetju, da bi čuval tvojo princeskino ritko.
3. Ostala boš sama tečna zagrenjena “kao diplomatka”, ki bo skoz jokala kako ji je hudo pa čeptrav ima puno rit vsega in ne spoštuje nobeneg…
Pa da di neboš jezika umazala, ko boš govorila z nekom, ki nima vsaj magisterija…
Gabite se mi taki “intelektualci”, ki ne cenite in ne spoštujete ničesar… razen sebe – pa še to lažno in sebi enakih “pametnjakovičev”.