Moževa skromna oblačila-nakupovanje NUJNO ZLO!!!
Ko bi kdo videl omaro mojega moža, ne bi verjel, da se ob razmeroma dobrih dohodkih človek lahko zadovolji le s 5 srajcami, enimi kavbojkami, dvema ponošenima trenirkama, 3 normalno (ne)ponošenimi puloverji, nekaj perila, nogavic….. Nikakor ga ne želim spremeniti, češ oblači se v to in to, ….želim le, da se vendarle odpravi v trgovino in kupi tisto, kar ima ponošeno do skrajnosti. Saj vendarle ni več študent, da bi se oblačil skromno in tudi v službi je pomemben med drugimi stvarmi tudi videz.
Njemu pa je nakupovanje oblačil največje zlo. Še dobro da imamo pralno-sušilni stroj, da se njegove edine nošene hlače (kavbojke) operejo in posušijo v enem dnevu – za naslednji dan.
Kaj naj storim ? Kako naj mu pomagam pri tem ? Meni tudi ni vseeno , ko se odpravimo skupaj ven kot družina in smo vsi bolj ali manj urejeni, on pa v tistih ponošenih (beri “dobesedno” ponošenih !!!) cunjah. Poskusila sem tudi s tem, da mu sama kaj kupim, pa se je to dosedaj izkazalo za napačno, saj ima svoj okus in običajno ne nosi tistega, kar mu kupim (no pri nogavicah in perilu ne bom kiksnila). Uspelo mi je tudi, da sem ga spravila v trgovino prav s tem namenom, pa kaj, ko pregleda police 100 na uro in pride ven po 5-10 minutah rekoč “Nič nimajo, gremo domov!”. Se vam zdi naključje, da se to zgodi v 90% obiskanih trgovin. Da se res nikjer nič ne dobi zanj ? Mislim, da je to samo izgovor.
Naj povem, da mi je nekoč zaupal, da si je oblačila moral kupovati sam že zelo zgodaj, ko je hodil še v osnovno šolo. Je mogoče, da je sedaj dobil odpor do skrbi za oblačila ??
Menim, da skupaj ne bosta veliko kupila.
Zato se boš morala kar sama potruditi. Kupi mu nove kavbojke, ki so čimbolj podobne sedanjim in tako vse ostalo-naj bo čimbolj podobno staremu. Zmeri ponošene obleke in pojdi z metrom v trgovino, s trgovko pa se dogovori še za zamenjavo. če bo potrebno. Pri nas kar deluje, ker skupaj res bolj malo kupimo, ker vsak artikel, ki ima ceno nad 10.000 SIT je nespremjemljiv za nakup, tako da rajši odidem sama v trgovino in kupim kar potrebuje.
Srečno
Darja
Ho, ho, ho, to je pa zelo “običajen pojav” v družinah. “NE, samo v trgovino NE, raje posesam celo stanovanje, kot da me vlečeš v trgovino po cunje!” ima verjetno v glavi marsikateri možiček in seveda tudi moj.
Veste, v trgovini z orodjem ali elektroniko moški točno ve, kaj rabi, ni mu treba stati v vrsti pred garderobo, pri orodju ni treba slediti modi, za elektroniko ali avtomobile se pa itak ve kaj nudijo in čemu služijo. Naš ima sicer polne omare, ampak od tega si je sam kupil le eno samcato srajco. Ostalo pa so nanosile razne tete in mame, nekaj pa tudi moja malenkost, ko je že parkrat obupala nad “stilskim izzivom” svojega moža.
NE, bolje ne bo nikoli!!!!!! :)))
LP
Tudi moj je tak, da nikoli nič ne rabi. Hoja po trgovinah mu je takšna muka, da ne morem verjeti.
Ko sem to razložila njegovi mami (ki me vedno sprašuje kaj naj mu kupi za novo leto ali rojstni dan) in mojim staršem, dobi moj mož denar za darilo, nekaj pristavim še jaz in potem greva 2 X na leto lepo s kupčkom denarja njega obleči. Se je sprva upiral, potem sem mu pa razložila, da ni lepo do tistih, ki so mu denar poklonili.
Občasno mu pa še jaz kupim kaj brez njegove prisotnosti in do sedaj še nisem zgrešila.
Uspešno prigovarjanje ti želim!!
LP
Jaz sem že obupala, tako da mu tudi čevlje sama kupim, ker drugače bi hodil bos. Je pa zanimivo, da so mu vsi čevlji, ki mu jih kupim jaz (brez njegovega pomerjanja) vedno prav, zadnji pa so bili kupljeni ob njegovi prisotnosti, ko sem ga dobesedno prisilila, da jih je pomeril, pa je naslednji dan ugotovil, da so mu premajhni ???
Sem že obupala nad tem, da bi ga poskusila spremeniti. Pač kupim sama.
lp
jaz sem tudi poskusila s katalogi – pokažem mu hlače, srajco, on izbere barvo, jaz pa pošljem po pošti :))) … sicer sem bila skeptična glede kvalitete in če bo prava številka, ampak prvič mi je uspelo presentljivo dobro in stvari so mu celo všeč… tako da bo najbrž kar ustaljena praksa postala… v trgovino z njim – ja, res gre preveč živcev da kupi kar rabi… čeprav za čevlje bo pa vseen treba v trgovino…
lp
Tudi jaz bi imela razcapanega če ne kar golega moža, če ne bi sama polnila omare. Vem točen firmo, model in številko kavbojk po istem kopitu kupim tudi žametne hlače , poznam št. srajce, pulover kupim “na uč”. Sem in tja se zgodi, da se kakšna zelo stara cunja med pranjem do konca uniči in nočem pokazati nikakršne šiviljske spretnosti, čeprav jo imam… Čevlji? Čakajo ga vtrgovini že izbrani in plačani, samo pomeriti jih mora in odnesti domov. ČE tega ne stori, sem pa huda…
Mislim, da jih je kar veliko takih, ki jim je to muka in ne na koncu škoda denarja. Uf, sem jezna. On bi nosil ene adidaske še po tistem, ko dobesedno razpadajo:) Se velikokrat “skregava” okrog tega. Ampak potem jaz enostavno vržem v koš, še prej pa stvar uničim, da mu slučajno ne bi padlo na pamet, da bi še iz koša vlačil:) Malo karikirano, dosti boljše pa ni.
Torej: kavbojke mu kupim sama. Z metrom, če drugače ne gre. Če pa imajo dvojne številke( 36-32, 34-38…) pa ni problema. Puloverje tudi vem, pa mikice. Drugega pa itak ne nosi:)
Čevlji: večni problem. Najraje bi bil samo in večno v športnih copatih. Tega ne upam prinesti domov brez pomerjanja.
Spodnje perilo:samo in izključno jaz. Če ga vprašam, če kaj rabi, če sva slučajno že v trgovini, reče, da ne ve.
Ampak jaz imam glede tega svoje prepričanje: vzorec prinesejo od doma. In če mu tega ni dala družina( beri: mati), potem jih bomo tudi me težko spremenile.
Se strinjate? 🙂
Lep pozdrav.
Hvala vsem za tako hiter odziv. Vidim, da je tema kar aktualna in da vendarle nisem edina, ki se sooča s temi težavami. Nekaj vaših nasvetov bom (še enkrat) poskusila. Naj povem, da je mož kar naklonjen k nakupovanju prek interneta in kataloga, saj mu tako ni treba iti v štacuno. Marsikaj je bilo že kupljeno tako. Pošiljajo mi vse možne kataloge: Neckermann, Moda Plus, Otto… in VEDNO si izpišem številke strani, na katerih so predstavljena oblačila za moške. Dosedaj smo žal našli in kupili le takšne stvari, kot so pižama, sp.perilo, nogavice…. ne pa tudi srajc, hlač in puloverje. Le v katalogu Otto sem sedaj našla pestrejšo izbiro, saj mož ne mara nositi nič drugega kot 100% bombaž. Obljubil je, da čez praznike pogleda Otto, pa ni bilo nič iz tega.
Pripravljam ga na obisk Avstrije in upam, da bo tam le kaj našel zase, predvsem pa da si bo vzel čas. Mu bom pa res zopet poskusila še sama kaj kupiti, samo je najbolje da kupujem v večjih trgovinah, kjer bo možno ob zamenjavi vzeti namesto zanj – zame ali za otroke…..(npr. Emporium, Maxi, Nama,…) namreč velika verjetnost je, da bo sicer šel pogledat v kaj bi zamenjal, našel pa ne bi ničesar. Nikakor se ne upam zanj kupovati v trgovinah, kjer prodajajo izključno za moške.
Oh ti moški !!!
evo tud moj je tak – vendar s to razliko, da ima kar nekaj kupljenega, a ko ima, to zadevo zdrajsa do takrat, ko je ne more več popravit oz. zašit. Sem ker nimam “žilce” za kupovanje, sem mu zagrozila, da bom šla v prvo trgovino, nakupila kar mi pride pod roko, pa tud če mu ne bo všeč. A to je pomagalo, ker se je on raje spravil v tgovino, kot pa da bi bil denar porabljen kar tako … Probaj še ti na ta način, pri nas je bil uspešen.
Pozdravček Mateja
Tudi naš ni preveč zainteresiran za nakupe, neučakan če kaj kupujem zase, če ga pa spravim v trgovino (včasih gre tudi sam pa ne kupi hudo veliko) pa si vzame čas in hoče vso pozornost: moram mu nositi prave številke, pregledovati kako so zašiti robovi, si ga ogledati in povedati kaj mu najbolj pristaja… Mu pa moram velikokrat kaj pokazati, ker sam ne vidi, potlej pa reče no, ja… bom pa probal. Velikokrat pa tudi kupim kaj sama.
Ni druge, so že ostale predlagale, pojdi, kupi in morda bo v redu.
Sama sem se ze pred leti zaklela, da mozu ne bom kupovala oblacil. In razen spodnjega perila in nogavic, mu ga ne. Moram pa vedno iti zraven, saj ne ve stevilk (uboscek mali). Vcasih si sama ze prej ogledam, ce je smiselno iti na lov. Pocasi se dalec pride in sedaj (po doooosti letih) skoraj uziva pri nakupovanju. Res se je navadil na dolocene modele, tako da prodajalko vedno najprej vprasa ce imajo tak in tak model, pa zakaj ne. Nikoli ga ne silim k nakupu. Vecinoma kupujeva se predno so stvari za odpis, kadar imajo kaksne popuste greva pogledat (vendar ne prvi dan ko je najvecja guzva). Vcasih greva pogledat zame, pa ga pustim da prevrti srajce ali hlace. Dostikrat ne kupiva nic, vcasih pa. Suknjic sva npr. kupovala dve leti (res pa je, da ga ni nujno potreboval).
Zakaj mu nocem kupovati (priznam, da bi bila to najlazja resitev)? Ker smatram da mu nisem druga mami in ce njega ne moti kako izgleda, tudi mene ne.
Evo, jaz imam pa nasproten primer. Moj bi kar naprej hodil po trgovinah, četudi nič ne rabi, bi pa gledal. Ampak: on bi gledal samo športna oblačila: pohodniške hlače, flis majice, razne kratke hlače, gojzarje, polo majice in športne čevlje. Res je, da za službo ne potrebuje nič, ker ima uniformo, ampak kakšne bolj nobel čevlje pa bi si lahko kupil pa ga ne prepričam, da ni več študent pri 22. Sicer ima polno omaro cunj, seveda ne sme iti nič iz nje, ker on “vse rabi”. Ene majice ima že odkar ga poznam (15 let) in ko sem delala čistko in predlagala, da jih porabim za čiščenje šip, je rekle, da so za spat še dobre…
Bolj sem problem za nakupovanje sama. Tudi meni je vse nad 10 jurjev too much, dobro, za kostim ne. Imam par kostimov, ki jih rabim za službo in nekaj bluz in to drsam, dokler se že ne sveti, tako, da me postane že malo sram. Šele nato se spet odpravim po nakupih. Predvsem me jezi, da so povsod trgovine za anoreksičarke, za normalno raščene ženske med 30 in 40 letom pa nimaš nobene izbire. Kot stara mama se pa tudi ne mislim oblačit. In to me predvsem odvrne od iskanja primernih cunj zame.