obuditev ljubezni – distanca ali približevanje
Pozdravljeni.
Star sem 34 let. V življenju sem imel kar nekaj resnih zveze. Od tistih najstniških do tistih bol zrelih.
Čeprav nisem ravno star in življensko izkušen mislim, da sem si vseeno nabral nekaj izkušenj glede partnerskih odnosov.
Pred kratkim sem končal 2,5 leti trajajočo zvezo. To je bila zveza v kateri sem bil prvič v življenju tako neverjetno srečen! Tudi moje prejšneje ljubezni so bile vse na svoj način zelo lepe. Ampak kaj takega kot to pa niti približno. Bil sem povsem izpolnjen, vesel, poln življenja, upal sem si biti jaz, brez pretvarjanja brez skrivanja, odprt in iskren. Enako je bilo tudi s strani partnerke. Obadva sva se spraševala ali je res mogoče, da obstaja nekaj tako iskrenega in srečenga kot je najina veza. Praktično ni bilo stvari v kateri se nebi ujemala.
V začetku letošnjega leta sem imel nekatere težave razmerami v moji družini (relacija starši-brat) pa še nekatere probleme v poslu. Vse to se je izredno odražalo na mojem obnašanju. bil sem zaprt, brezvoljen, potrt. Seveda je to opazila tudi partnerka. O teh stvareh sva se sicer dosti pogovarjala, vendar je na koncu sporočila, da ne čuti več isto in da želi da narediva distanco. ocenil sem, da je najbolje da ne silim preveč v njo in sem sprejel umik. razšla sva se zelo korektno brez kakršnih koli zamer ali grdih pogledov.
Skratka svtvar me je povsem dotolkla. Tudi pred leti me je razdor ene veze prizadel, vendar je tista žalost zelo hitro minila, tako da sem se takoj vrnil v normalen življenjski pogon. Tole kar pa se dogaja sedaj pa je resnično boleče. Prvih nekaj tednov sem si govoril “saj bo, saj ni edina, pojdi naprej s svojim življenjem”. In moram reči, da sem se počutil bolje. Ampak zgleda, da je bilo to samo prikrivanje resnice. Očitno je brez nje mnogo težje kot si mislim. Zadnje dva tedna jo sanjam skoraj vsak dan, mislim na njo cele dneve, skratka, očitno je pustila mnogo močnejšo sled v meni kot sem sploh lahko predvideval. Kaj takega se mi ni nikoli dogajalo v prejšnjih zvezah. torej kako naprej…
Stike z mano je nekako ohladila z razlogom, da potrebuje distanco. Seveda ne mislim sedaj drezati v njo in jo prostiti na kolenih naj se vrne. s tem bi tudi sam zgobil ves ugled in spoštovanje v njej. Hkrati pa bi je vseeno rad nekako sporočil, da mi je mar do nje in da se želim boriti za najino zvezo. Nevem.. se mi zdi da punce (pa tudi moški) vseeno rajši vidite, da se je nekdo pripravljen boriti za vas, kot pa da se nikoli ne oglasi in da mu ni mar.
Sem v dilemi. če se prekinem vse stike si bo mislila “no pa sej mu res ni nič do mene”, hkrati pa ji želim pokazati, da jo še vedno zelo želim, spoštujem in cenim. Sej na koncu se bo itak sama odločla. “izsilit” ljubezni se ne da.
Vesel bodi, da si se je znebil, pravljice nikdar ni bilo, to so tvoji prividi, ki si si jih v želji ustvaril, naveličala se te je, ker je nisi več zabaval in ji stregel kot suženj v vseh pogledih, materialno pač nisi tako visoko, da bi to požrla in ostala s tabo, zdaj pa najbrž že jaha boljši paket od tebe. nehaj se cmerit in sprevidi, da so ženske totalno egocentrična, egomanijaška, požrešna in klovnovska bitja brez osnovne empatije do sočloveka. še manj znajo reševati probleme, zato spizdijo ob prvi prepreki. izogibaj se jih in ne hodi več v zveze, ker drugačnih ni, pa boš imel izpolnjeno in srečno življenje. verjemi mi 100%, ko ti povem, da je tvoji bivši povsem vseeno zate, tudi če jutri crkneš. oprostite izrazu. nikdar te ni imela rada, uživala je v tem, kar si ji trenutno nudil in jo obravnaval kot princeso, jo postavljal na prvo mesto v svojem življenju, za nagrado pa si dobil po glavi. boš za drugič vedel, kako ravnati.
Ni mi všeč, da se je do tebe ohladila ravno v obdobju, ko se je tebi ves svet zrušil na glavo (če malo pretiravam). Res mi ni všeč in mi malo bije ven glede na tisto prej povedano, kako dobro sta se razumela in dihala kot eno …
Kakorkoli že, če si dejansko prepričan, da si želiš partnerke, ki očitno resno jemlje samo tisti sončni del, deževnemu se pa izogiba, potem ji vsekakor povej, da še vedno čutiš do nje, kar čutiš. Ampak seveda na primeren način in enkrat, ne da se potem vsiljuješ vsak dan, zahtevaš še en pogovor in podobno. Daš na znanje in upaš, da bo naletelo na plodna tla.
Dr Mii. Tudi sam sem razmisljal v podobni smeri. Bega me le eno. Ko sva zacenjala, se je locila od moza, ki je bil izredno dobro materijalno postavljen. Tam je imela priskrbljeno dobesedo vse. Pa je rekla da ma dovolj tega in da se je prenazrla vsega materializma. Zavestno se je odpovedala vsem dobrinam, ki jih je imela, hisa, avto, potovanja, obleke, telefoni… In se preselila v neko mini stanovanje. Sem jo vprasal ce ve v kaj se spusca in da bo od sedaj zivela brez marsikaterega luksuza….in je rekla da ja. Da jo to cisto nic ne zanima in da ma dovolj vsega materialnega. Je pa tudi vedla da sem jaz z denarjem sicer cisto ok ampak dalec od tega kar ji je nudil prejsnji moz. Glede na to da se je njen life stile v dveh letih res cisto obrnil v nematerializem, sem predvideval da jo ocitno denar res ne osrecuje vec. Nevem kaj se ji je motalo po glavi zdaj na koncu…?
Glede na to, kar pišeš tu v nadaljevanju, zgleda, kot da si ji bil le trenutna postaja na njeni poti iskanja same sebe oziroma tega, kar si dejansko leži in hkrati neka vmesna postaja, da se lahko umakne od moža, hkrati pa dobi nekaj čustvene podpore pri tebi.
Torej menim, da jo nobeno tvoje priznanje ne bo pripeljalo nazaj. Čeprav je zgdoba že stara, seveda pa izgubiti nimaš kaj, zato bi lahko poskusil.