Zato bom proti. Najbolj me je prepričal pa tale današnji mail. Šokirana sem, kaj nas lahko vse doleti starše, ker je Družinski zakonik tako ZANIČ. Zdaj pa le ugibajte, ali so pomotoma tako skropucalo sestavili, da vam lahko odzvamejo otroka, če zavrnete recimo zdravniški poseg, ali pa nas hočejo imet vse še kako načrtno pod kontrolo.

**********

Družinski zakonik: odgovor Primoža Verbiča, predsednika društva za svobodo odločanja, na pojasnila vrhovne sodnice Mateje Končina Peternel
CEPLJENJE IN ALTERNATIVNA PREHRANA

V času predreferendumske kampanje o spornem Družinskem zakoniku po internetu krožijo nasprotujoča si mnenja glede členov zakonika, ki določajo ukrepe za varstvo koristi otroka. Gre predvsem za nove pristojnosti centrov za socialno delo (centrov) in sodišč, ki jih do sedaj niso imeli. Predlagatelji in zagovorniki zakonika trdijo, da ta prinaša novosti, ki bodo odpravile pomanjkljivosti dosedanje ureditve varovanja koristi otroka, s tem ko centrom in sodišču podeljuje večje pristojnosti glede izvrševanja nujnih in drugih ukrepov. Med temi ukrepi je takojšen odvzem otroka s strani centra, nadzor izvajanja starševske skrbi, začasna odredba sodišča o ureditvi začasnega varstva koristi otroka, omejitev (pravic) starševske skrbi, odločitev o zdravniškem pregledu ali zdravljenju, odvzem starševske skrbi, ter odvzem otroka. Takšni ukrepi so seveda razumljivi in upravičeni, ko gre za resno ogroženega otroka, vendar ohlapna določila zakonika glede definicije ogroženosti in varstva koristi otroka omogočajo tudi takšno interpretacijo, da se omenjene ukrepe lahko uporabi proti staršem, ki otroka dejansko ne ogrožajo, ne posredno ne neposredno.

Na okrogli mizi v podporo družinskemu zakoniku je sodnica na Vrhovnem sodišču dr. Mateja Končina Peternel obrazložila novosti, ki jih prinaša zakonik, med katerimi je tudi odločitev sodišča o zdravniškem posegu v nasprotju z voljo staršev, ki včasih iz verskih ali drugih prepričanj odločajo o različni prehrani otroka ali pa celo zavračajo različne zdravniške posege, s čemer otroka ogrožajo (1). Na očitke, da takšni ukrepi omogočajo zlorabo pooblastil s strani državnih organov, saj bi država pridobila široka pooblastila tudi v nenujnih primerih, kot je npr. vegetarijanska prehrana otrok ali odklanjanje obveznega cepljenja, pa odgovarja, da mora biti za ukrep države v teh primerih dokazano, da je otrok resno podhranjen in zanemarjen in da so že izkazane resne posledice na njegovem zdravju (2)

A kontradikcija med njenim govorom in odgovorom je očitna. Namen države ni le posredovanje v nujnih primerih, ampak tudi v primerih domnevne ogroženosti otroka. Med pogoji za izrekanje ukrepov za varstvo koristi otroka je namreč tudi domneva verjetnosti, da bo otrok utrpel škodo in je ta verjetnost posledica storitve ali opustitve staršev (DZ, 160. člen, drugi odstavek). V primeru vegetarijanstva se centri in sodišča verjetno res ne bi odločali za skrajni ukrep nujnega odvzema otroka, vendar je izkazan namen pripravljalca zakonika in splošno stališče stroke, ki vegetarijansko prehrano zavrača kot otroku neprimerno, dovolj, da se pristojni organi v takšnem primeru lahko odločijo za nujni ukrep, kot je zdravniški pregled v nasprotju z voljo staršev (in otroka!), ter nenujni ukrep, kot je nadzor starševske skrbi in/ali omejitev pravic starševske skrbi, kar lahko traja tudi eno leto. Neutemeljen in neprimeren poseg države v pravice staršev torej ni samo nujni odvzem otroka, pač pa tudi drugi ukrepi, s katerimi lahko država na podlagi tega zakonika starševske pravice dolgoročno omeji oz. omejuje.

V katerih primerih starši s svojim ravnanjem otroka resno ogrožajo? Dr. Mateja Končina Peternel v omenjenem odgovoru navaja primere Jehovovih prič iz tuje sodne prakse, ko je pristojni organ odločil, da se pri hudo ogroženemu otroku kljub nasprotovanju staršev uporabi krvno transfuzijo. Naj javnost opozorim, da v medicini že nekaj časa obstaja izvrsten nadomestek krvi, ki ga uporabljajo Jehovove priče po vsem svetu. Ta nadomestek je v nekaterih pogledih celo boljši od krvne transfuzije, vendar se na splošno v medicini iz takšnih ali drugačnih razlogov (še) ni uveljavil. Kljub možnosti medicinske uporabe brezkrvne transfuzije in mnogim njenim prednostim pred krvno transfuzijo, so se oblasti odločile za prisilno krvno transfuzijo, čeprav je to v zelo hudem konfliktu z načeli in religioznim prepričanjem Jehovovih prič. Ali je bil ta poseg res nujen, kot trdijo oblasti? Koliko je še podobnih “nujnih primerov”, kjer obstaja alternativa, ter primerov, ki sploh niso nujni, pa jih stroka in zakonodaja določa kot take? Kako bi si v takšnih primerih Družinski zakonik razlagala pristojna oseba oz. organ in kako bi ukrepala? Kako je v primeru obveznega cepljenja, ki ima – glede na trditve uradne medicine – največ zaslug za preprečevanje in izkoreninjenje nalezljivih bolezni in katerega opustitev bi po stališčih uradne medicine lahko povzročila epidemije in splošno ogroženost prebivalstva?

Verjamem, da je bil zakonik (povečini) pisan z dobrim namenom, vendar ohlapna določila glede definicije ogroženosti in varstva koristi otroka omogočajo takšno interpretacijo, da se zakonik lahko uporabi tudi proti staršem, ki obvezno cepljenje odklanjajo iz osebnih ali medicinskih razlogov. Po veljavni zakonodaji s področja nalezljivih bolezni je cepljenje nujen ukrep za preprečevanje nalezljivih bolezni, nujen v takšni meri, da je cepljenje obvezno po zakonu. To je ugotovilo tudi Ustavno sodišče v odločbi U-I-127/01-27. Zavračanje cepljenja zato v strogem smislu pomeni kršitev, ki poleg javnega zdravja ogroža tudi zdravje posameznika (otroka), kar seveda pomeni ogrožanje otrokovega zdravja in življenja, torej koristi otroka. Ker otroci uživajo posebno varstvo države vselej, kadar je ogrožen njihov zdrav razvoj in kadar to zahtevajo druge koristi otrok, je država upravičena – a bolj verjetno celo dolžna – ukrepati v otrokovo korist.

Razumljivo je, da je država dolžna poskrbeti za varstvo pravic otrok v primerih, ko gre za dejansko ogrožanje otroka, vendar je pojem “ogroženost otroka” v zakoniku tako nedefiniran, da se kot ogrožanje lahko razume tudi zavračanje cepljenja v nenujnih primerih, na primer ko gre za preventivno cepljenje zdravih otrok po letnem programu cepljenja. Sklicevanje na to, da pripravljalci zakonika tega niso imeli v mislih, nikakor ni jamstvo, da se takšna praksa v resnici tudi ne bo dogajala. Po tem zakoniku so državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti, nosilci javnih pooblastil, izvajalci javnih služb in nevladne organizacije, ki pri svojem delu izvedo za okoliščine, na podlagi katerih je mogoče sklepati na ogroženost otroka, dolžni takoj obvestiti pristojni center za socialno delo ali sodišče, in če bi na primer nevladna organizacija, katere namen je prizadevanje za čim večjo precepljenost, izvedela za primer necepljenja, bi bila DOLŽNA to nemudoma prijaviti pristojnemu centru ali sodišču. In če bi bila pristojna oseba na centru ali sodišču zagovornik cepljenja iz osebnih prepričanj, bi ji družinski zakonik omogočal, da zakonito uporabi enega od v tem primeru zelo spornih ukrepov, s katerim bi otroku “zagotovila varstvo pravic” in “preprečila ogrožanje” njegovega življenja ali zdravja.

Takšna praksa je torej mogoča in bi s stališča posameznika in zdravega razuma seveda pomenila kršitev osnovnih človekovih pravic, vendar ne bi bila v nasprotju z Družinskim zakonikom, veljavno zakonodajo in Ustavo Republike Slovenije. To pa pomeni, (1) da se moti “zdravorazumsko” ljudstvo in je zato ta “alienirani” zakonik abstrakten, nerealen in neuporaben, ali (2) je dotična vsebina Družinskega zakonika pravno sporna in je potrebno zakonik spremeniti. Kakorkoli že, v obeh primerih je zakonik vsebinsko sporen in za uporabo neprimeren.

Zavrnitev tako pripravljenega zakonika bi imela tudi “dodano vrednost”, saj bi (aktualnim) pripravljalcem novega zakonika poslala pomembno sporočilo, da morajo v pripravo tega in drugih zakonov v prihodnje vključiti tudi širšo javnost, na način, ki omogoča javno razpravo in javni konsenz glede vsebine zakona v pripravi. Naj bo zakon(ik) torej v osnovi sprejemljiv za vse, v tem primeru njegova vsebina ne bo sporna.

Primož Verbič

(1) http://www.youtube.com/watch?v=95i5XUccOAM&feature=related
(2) http://www.semza.si/cepljenje-in-alternativna-prehrana-odgovor-dr-mateje-koncina-peternel-sodnica/

***

Odlično so si zastavili kampanjo. POvprečen starš nima pojma, kako zelo družinski zakonik posega v njihove starševske pravice. O teh členih ni bilo slišati ničesar. Vsa kampanja sloni na tem, da bo vsak, ki je proti zakoniku, označen za nazadnjaškega homofoba, cerkveno miš in še kaj. Kdo bi ob tem pomislil, kaj vse se skriva v zakoniku.

S tem zakonikom bodo lahko starše prisilili v karkoli. Upam, da je čimveč funkcionalno pismenih ljudi prebralo zakonik, ker nekateri členi so prav srhljivi. Interpretacije zakona omogočajo take manipulacije, ki si jih starši v največji mori ne morejo predstavljat.

itak da bomo proti takemu totalitarizmu

Če pogledate 160. člen Zakonika in preberete 2. točko, vam bo jasno, da lahko velja za ogrožanje otroka čisto vsaka opustitev posega alopatske medicine, ne le cepljenja. Kaj sledi takemu ravnanju, si lahko preberete v 175. členu Zakonika in v členih za njim.

Kot je že bilo nekje zapisano: “Če nas bo država lahko prisilila v to, da ne bomo mogli odkloniti zdravniškega posega, nas lahko prisili v karkoli kadarkoli.”

Odvzem pravice o odločanju o lastnem zdravju in telesu je epohalen v Zakoniku, ki nobenemu otroku in nobeni družini nič ne jemlje in še dobro, da je nekdo to opazil. Prav simptomatično pa je, da smo to opazili šele v času, ko so nam v nabiralnike začele padati tiskane različice zakonika, ki naj bi nam bile v pomoč pri odločanju.
Kampanja traja že nekaj mesecev in prav nobena od obeh strani, ki sta peljali referendumski cirkus ni opazila tega bistvenega odvzema pravic, ki gre še v globino z naslednjimi členi. Tega niso opazila niti razna strokovna združenja, propagirajo stališča ene ali druge strani, kaj šele slavne osebe, ki nastopajo v spotih ZA zakonik in najbrž sploh ne vejo, kaj propagirajo.

Najbolj v nebo vpijoč paradoks pa je ta, da bi se skoraj zgodilo, da bi takim strokovnjakom, ki so padli na floskule kampanje, zaupali odločanje o odvzemu pravice o odločanju o zdravju naših otrok v vsakodnevnem življenju, ko bi nek tehnokrat z delnim znanjem in ozko usmerjenim profilom staršem odvzel možnost širšega pogleda in konzultacije s še drugimi, tudi alternativnimi strokovnjaki. Prav to se namreč dogaja dan na dan prav v primeru, ko gre za cepljenje in je očitno, da “medicinski strokovnjaki” ne poznajo hudih stranskih učinkov, koktejla, ki ga vbrizgajo v krvni obtok, saj je iz kampanje, ki jo vodi prodajalec cepiva, ki zanjo najame najboljše strokovnjake, ja jasno, da je ta koktajl nujno potreben in odrešilen za zdravje naših otrok, ki bi bilo brez njega ogroženo.

Na srečo dejstva vztrajno kapljajo v naše zavesti in marsikateri starš, celo zdravnik kdaj pa kdaj pogleda skozi prozorno kampanjo, kot tisti, ki jim je nekega dne prav takšen kot je v resnici padel v nabiralnik Družinski Zakonik in so ga začeli prebirati od člena do člena in se zgrozili nad reklamami, ki so jih zanj gledali po televiziji.

proti!

Jap, točno to je problem, tam lepo piše, kako se bo staršem lahko odvzelo pravico glede odločanja o zdravstvenih posegih na otroku, kar pomeni, da lahko prisilijo katerekoli starše v katerikoli poseg, recimo v jemanje ritalina, da se otroka umiri, čeprav gre za zadevo, ki gazira na drogi, kot je kokain, ali pa jemanje močnih zdravil s hudimi stranskimi učinki, če bojo ocenili, da je potrebno, ker homeopatija ali zdrava hrana, to pa res ne deluje in starši, ki to počnejo, popolnoma zlorabljajo imunski sistem otroka, ali pa vas bodo lahko zaradi prehrane (pri čemer sploh ne mislim na vegane, ampak tudi na vse druge, ki imajo drugačno prehrano, mogoče uživajo surova domača jajca in otroka s tem ogrožajo), zakonik bo omogočal, da bodo lahko recimo uvedli enoletni nadzor nad družino in podobne fašistoidne metode, domišljiji lahko dopustite prosto pot.

Seveda zdaj trdijo, da se zakon narobe razume, da to je ogroženost vhudih primerih, samo problem je, da je niso definirali, te ogroženosti, ni kriterijev, kaj to pomeni, ni izključitvenih dejavnikov, da tega in tega se ne more storit, zato ker… nihče ne daje nobenih jamstev, da se to ne bo dogajajlo, tudi če eni danes zakonik čist drugače in pozitivno razumejo.

Pot v pekel je tlakovana z najboljšimi nameni in zakonik je tak, kot je zdaj, napisan tako, da v sebi skriva močne totalitarne in fašistične elemente v smislu korporativno-državnega nadzora nad prebivalstvom, odklanjanja pravice do svobodnega odločanja o načinu življenja, zdravstveni oskrbi posamezne družine.

Jaz bi zakonik podprla, če bi dal varovalke, če bi jasno z dobro napisanimi členi preprečil, da so take zlorabe nemogoče, da bi točno definiral, kje je ogrožen otrok in kaj ne, da bi zagotovil v enem od členov pravico staršev do drugačnega načina prehrane in zdravljenja in skratka vgradil jasne mehanzime, na katere bi se lahko sklicevali in državi preprečili kakršnekoli totalitarne posege v držini. Tako pa zakonik ravno to omogoče. Celo to omogoče prvič in v takih dimenzijah, da mi je kar slabo, ko berem in si predstavljam, kaj lahko država moji družini vse počne, pa ima podlago v tem zakoniku, jaz pa se nimam komu žalit in na kaj sklicevat, če do tega pride. Tako totalitarnega zakona po moje sploh še nismo sproducirali v zadnjih 20 letih!!!!!!!!!!!!!!!!!!! Če izvzamemo Zakon o nalezljivih boleznih, ki je pa itak še dediščina starega režima.

Če samo pomislim, da sem bila za, mi postane slabo. Kampanja ZA zakonik pa gre kljub temu, da smo jih obvestili o tej nebulozi še kar lepo naprej in tepta vse, ki bodo po sprejemu tega Zakonika bistveno na slabšem. Kot neodgovorna mularija. Najstniki!

Tudi meni je slabo, ko spremljam kampanjo. Kot je zgoraj napisano, imam občutek, da je gonilo kampanje neodgovorna mularija, ker je popularno biti za. Pa ta kampanja na Viktorjih. Za bruhat. In mi to plačujemo!!! Na začetku nisem bila ne ZA ne Proti, ker se nisem hotela opredeljevati brez branja zakona in samo na podlagi govoric ene in druge strani. Če bi zagovorniki vedeli, kakšnega mačka v žaklju prodajajo.
Res, pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni. V tem primeru opravljajo tlako mladi, ki nimajo nobene širše predstave o življenju, kaj šele o starševstvu. Pri tem pa za kampanjo grdo izkoroščajo istospolne partnerje. Iznajdljivo, ni kaj. PROTI!!!

Straše bodo po novem zakoniku obravnavali kot kriminalce, če bodo zavrnili sporne posege in zdravila, zdravniki pa se ne pustijo cepiti niti proti gripi.

OSHA – Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu NASPROTUJE uvedbi obveznega cepljenja proti gripi za zdravstvene delavce. Povejo celo, da cepljenje ni nobena čarobna pilula in da pogosto celo ne deluje.

http://safety.blr.com/workplace-safety-news/employee-health/employee-health/OSHA-Explains-Its-OppositionTo-Mandatory-Flu-Vacci/

Spoštovani, ta lažnjiva zgodba o prisilnem cepljenju in prisilnem hranjenju otrok je nastala v viški župniji. Upam, da boste ugotovili, da je vse to, kar pišete strašljivo zavajanje, ki izvira iz tega, da ljudje niso več kupovali zgodbic o tem, da je tistih 50 istospolnih družin konec civilizacije. Sporducirati je bilo treba kup laži in ta, ki jo omenjate, je zgolj ena od njih. Družinski zakonik v 176. členu govori o tem, da se sodišče lahko odloči o zdravniškem pregledu ali zdravljenju brez soglasja staršev, kadar “JE TO NUJNO POTREBNO, KER JE OGROŽENO NJEGOVO ŽIVLJENJE ALI JE HUJE OGROŽENO NJEGOVO ZDRAVJE.” Nujno potrebno pomeni, da ni druge možnosti za preprečitev hude ogroženosti. Pri zavrnitvi cepljenja ne gre niti za hudo ogroženost zdravja konkretnega otroka niti za ukrep, ki bi bil nujno potrebe in ne bi imel alternative. Poleg tega vsak ukrep po novem Družinskem zakoniku mora predlagati Center za socialno delo, odobriti pa ga mora sodišče. Torej se oba organa morata strinjati o ukrepu, za katerega v osnovi ve samo zdravnik in podatek o cepljenosti ali necepljenosti do Centra za socialno delo ali sodišča sploh ne pride, ker se ne en ne drug s tem ne ukvarjata. Ukrep zdravljenja bo prišel v poštev v primerih hude podhranjenosti (na Dolenjskem smo pred par meseci imeli primer otroka, ki je pri desetih mesecih tehtal 3,5 kg in ga starši očitno niso zdravili oziroma zanj skrbeli na pravi način, pri čemer je nepomembno, ali je bil vegetarijanec ali vegan ali mesojedec, pomembno je, da je pri desetih mesecih imel težo novorojenčka in da je tudi zaradi tega umrl). Drug primer nujnega zdravljenja bi bil transfuzija krvi, kadar je otrok tik pred smrtjo, starši pa tega zaradi verskih ali drugih prepričanj ne dovolijo. In tretjič, do zdravstvenega pregleda brez soglasja staršev bi lahko prišlo pri spolno zlorabljenih otrokih, saj brez te določbe v Družinskem zakoniku brez soglasja staršev zdravstveni pregled ni dopusten, pa četudi so kot storilci osumljeni starši. Lepo vas prosim, ne nasedajte manipulacijam, ki jih širi katoliška cerkev pod fasado zaskrbljenih staršev. V nedeljo bom ZA, ker je zakon dober za otroke in za starše.

To bi kar držalo, če bi bilo kje definirano kaj pomeni “HUJE OGROŽENO NJEGOVO ZDRAVJE”, ker pa tega ni in ker naši centri za socialno delo in sodišča in zdravniki delajo kakor delajo, bodo lahko s skupnimi močmi odločili, da je tvoj otrok “huje ogrožen” zaradi kake banalne zadeve in ti kot starš se nimaš komu pritožit, ker niti nimaš vpogleda v “obtožbe”. Otroka ti lahko zaslišujejo po mili volji, za to ne odgovarjajo nikomur razan sami sebi…..in ni hudič da iz tistih otrokovih izjav in členov v zakoniku ne morejo zaključit, da je otrok “huje ogrožen” zaradi psihičnega nasilja napr.
Treba je vedeti, da se psihično nasile smatra iz zornega kota otroka, ne iz vašega 😉 kar je bistvena razlika, in če vi vztrajate, da mora otrok napr. pospravit sobo, vršite nad njim psihično nasilje! kar je kaznivo po tem zakoniku…. In da si ne bi privoščili mu prisolit eno čez rit, če naprimer mali plune v vas ali vas celo udari, tepe….

Hitlerjevi mladini je bilo dano, da so lahko prijavljali svoje starše….to nam je lahko zgled ali pa svarilo….

Absolutno proti, ker ne more bit tako pomembna zadava napisana na pol da bi si jo lahko vsak razlagal kakor bi mu trenutno pasalo. V vseh družbah, od našega nastanka dalje, je veljalo, da so otroci ubogali starše in se po njih ravnali, mi bi pa to zadevo obrnili na glavo in še več, dali pooblastila državi, da mimo nas vzgaja otroke…..

Ne, to ni nastalo v Viški župniji. To je nastalo pri meni doma, ko sem začela brati zakonik. Poglejte 160. člen in potem še 175. člen. Zaradi hudih posledic po cepljenju ne cepim več otrok. Kljub temu me pediater za vsakega posebej prijavi na Zdravstveno inšpekcijo, kjer se moram zagovarjat, čeprav bi moral pediater poskrbeti, da se mojemu otroku s cepivi ne dela nadaljnje škode. Posledic sploh ni raziskoval niti jih ni želel prijaviti na IVZ, pa bi moral po zakonu. Njega nihče ne preganja, pri meni pa takoj potrka Zdravstvena inšpekcija. Pediatrična stroka meni, da opustitev cepljenja otroku škodi (v 160. členu vidite, da je vključena tudi prihodnja škoda). Zaradi tega mi mirno lahko odvzamejo pravico do odločanja o zdravniških posegih na mojem otroku (175. člen).
Če hočejo dobiti na zdravniški pregled spolno zlorabljene otroke, naj napišejo v zakon, da velja ob sumu spolne zlorabe oz. ob očitnem videzu podhranjenosti.

Spoštovani, ta lažnjiva zgodba o prisilnem cepljenju in prisilnem hranjenju otrok je nastala v viški župniji. Upam, da boste ugotovili, da je vse to, kar pišete strašljivo zavajanje, ki izvira iz tega, da ljudje niso več kupovali zgodbic o tem, da je tistih 50 istospolnih družin konec civilizacije. Sporducirati je bilo treba kup laži in ta, ki jo omenjate, je zgolj ena od njih. quote]

Kakšni županiji?????????? Ta zgodba, ki ni zgodba, ampak realnost mnogih med nami že danes, je popolnoma neverska, nepolitična in nezlagana, nastala pa je na Facebook skupinah Naravno otroštvo in Svoboda odločanja… pa še na veliko nevladnih nepolitičnih nereligioznih nespolno sumerjenih in drugače ne-opredeljenih spletnih portalih, ki točno vedo, kam država steguje svoje lovke. To ni nobeno zavajanje, meni država zaradi cepljenja in prehrane že danes grozi, če samo upam na glas povedat, vprašajte zdravnike, kaj bodo naredili, če se jutri 10% staršev ne pojavi več na sistematskih pregledih, ki so kao prostovoljni, nekateri so že javno izjavili, da bi bilo treba tedaj starše začet prijavljat na CSD! To je bilo pred nekaj meseci celo v TV Dnevniku ena taka izjava. Vprašajte zdravnike, ali je cepljenje proti otroškim boleznih NUJNO in ali je opustitev tega dejanja s strani staršev OGROŽANJE OTROKA, nekateri bodo rekli, da je to celo HUDO ogrožanje otoka, z veseljem pa bom brala o izjemah, ki si bodo iz vrst pediatrov drznili reči, da to ni nujno in da to ni ogrožanje otroka. Isto je s hrano. Kar drznite si otroka ne hranit po smernicah in to povedat na glas.

Če hočejo dobiti na zdravniški pregled spolno zlorabljene otroke, naj napišejo v zakon, da velja ob sumu spolne zlorabe oz. ob očitnem videzu podhranjenosti

****
Ne, tudi to ne bo dovolj. Mojemu otroku je živo cepivo tako grobo uničilo črevesje, da je bil nekaj let videti kot taboriščnik ali afriški lačen otrok, jedel je dedesetkrat na dan, kar naprej lačen, vendar je pred našimi očmi hiral. Za to imamo medicinske potrditve in izvide iz tujine, v Sloveniji jih nihče ne želi videt, kaj šele prebrat. Poznam veliko otrok, ki imajo zaradi istega cepiva podobne težave, a nimajo noenih izvidov, tesov nočejo naredit, starši si menda vse domišljajo…

Mimogrede, poznate zgodbo Alana Yurka, ki je sedel v zaporu predolgo, obtožili so ga, da je ubil svojega otroka. Ogromno časa in pomoč kupa ljudi je rabil, da je obnovil sojenje in dokazal, da je otroka ubilo cepivo in da se ga sam ni dotaknil. Ne sanja se mnogim, kaj je država sposobna zakuhat.

Res je, v fašizmu, ki je v bistvu državni korporativizem, je država vzgajala otroke, starši so morali ubogati. Potrošniški kapitalizem je korporativizem, prek medijev, oglasov in vrste drugih vzvodov država že dolgo poskuša vzgajat nas in še posebej naše otroke, če ji seveda dovolimo. A še kdo dvomi, da danes korporacijski interesi obvladujejo cel sistem in da hočejo samo še več moči? Ne nasedajte vsiljeni versko-politični polarizaciji.

Na Viški župniji? Hahahaha, ta je pa dobra. A farji se tako dobro spoznajo na problematiko obveznega cepljenja, zdravniških posegov in alternativne prehrane? Vau, bom morala kako nedeljo v cerkev, da se kaj novega naučim.
Zagovorniki, a res nimate enega samega tehtnega argumenta v prid zakona, da se morate k takim izjavam zatekat?! Pa ne mi s tem, da se zakon ne bo uporabljal za zgoraj naštete primere. Trditi, da zakon ni pisan s tem namenom, je povsem zavajajoče, dokler le-to ne piše črno na belem v zakonu!

Hitlerjevi mladini je bilo dano, da so lahko prijavljali svoje starše….to nam je lahko zgled ali pa svarilo….

In Stalinovi!

No, pa naj še kdo reče, da so take interpretacije zakona pretirane. NISO. Samo poglejte primer, ko družini vzamejo hišo zaradi 120 eur dolga. In to pred celo Slovenijo, po ČRKI ZAKONA. A mislite, da je pred XY leti, ko se je dotični zakon pisal in sprejemal, kdo pomislil, da bo kaj takega mogoče? Najbrž ne.

Dokler v zakonu ni natančnih definicij pojmov, mi prav nič ne pomaga, če 2 mio ljudi zatrjuje, da to se pa že ne more zgoditi.

http://www.youtube.com/watch?v=WKcnBMhQxJs
Gledam tale video, ko govori pediatrinja zagovornica Družinskega zakonika v zvezi s cepljenje, in mi je slabo od sprenevedanja. Bom uporabila kar besede kolega, ki odgovarja tako, kot je v resnici:

Pa človek ne more verjeti, da takšna javna osebnost laže! Mislim, da je to pika na i vseh debat okrog cepljenja.

Pravi: “Starši lahko otroka cepijo, če ga želijo cepiti. Če ne želijo seveda prevzamejo odgovornost za njegovo zdravje.” TO JE LAŽ! Zakon o nalezljivih boleznih (ZNB) ne omogoča prostovoljnega cepljenja, ampak je cepljenje obvezno! Starši nimamo pravice odločanja o tem ali lahko otroka cepimo ali ne, ampak ga moramo!

Pravi, da v svoji 35-letni praksi ne pozna primera, da bi koga prisilno cepili. Seveda ne, ker ji noben zakon tega ni omogočal! Sedanji predlog zakona, pa bo to omogočal!

To ji bo omogočala kombinacija 160. in 175. člena in predstavniki medicinske stroke od katerih se kar polovica kljub priporočilu ne cepi proti hepatitisu B in kar 80% se jih ne cepi proti sezonski gripi, pa imajo stike z bolniki in bi se morali.

Njihovo uradno stališče je, da starši z opustitvijo cepljenja ogrožajo zdravje svojih otrok. Slavni slovenski imunolog dr. Alojz Ihan celo pravi, da starši, ki ne cepijo, delajo na svojih otrokih biomedicinske poskuse. Prav nobeden od njegovih kolegov se ni oglasil na to nebulozo in mu svetoval, da naj se malo umiri ali se vsaj distanciral.

http://arhiv.njena.si/zdravje/medicina/imunolog_alojz_ihan_o_cepljenju/menu_id_53.html