Živjo!
Minilo je že leto in pol, spomini pa kot bi bilo včeraj! Le malčica ima danes 10 kg več kot takrat. Da ne bom predolga…23.6.2003 ko sva z možem večer pred rojstvom naše sončice prišla v porodnišnico, kjer je kljub strašni gneči v porodnih sobah in na ctg-jih. vse potekalo kot mora. Počasi je narava odpihnila strah in mi je srečna zvezdica na nebu podarila pomoč vseh prijaznih ljudi ljubljanske porodnišnice, brez ene grobe besede in s samo spodbudo – celo dr.Cerar nas je zabaval na svoj poseben način.Vsaj tu bi se rada zahvalila pomoči babice Darje in ji poslala poljubček naše malčice. 24.6.2003 je bil poletno jutro prav posebnih barv. Hvala tudi sestram na oddelku!
Vem, da sem z zahvalami pozna! Vseeno jih prenesite!Tole pa pišem bolj zato, da se ne boste tako bale ljubljanske porodnišnice! Jaz grem upam še enkrat tja na “obisk”…
Ostanite nasmejani, prijazni, topli!
Ajda

Bomo!!!