Potrošniki v računalnikih najbolj pogosto uporabljajo operacijski sistem Windows (še prej DOS), kar so kmalu zavohali nepridipravi in jim začeli nagajati. Najprej z zanimivimi domislicami, kasneje s programi, ki naredijo škodo na računalniku, dandanes pa je cilj napadov hekerjev predvsem finančno področje, zato so vse prej kot nedolžni. Zaščito naj bi ponujala protivirusna programska oprema. Ali je vsa vredna zaupanja, smo preverili na skupnem testu potrošniških organizacij, ki testiramo pod okriljem organizacije ICRT (International Consumer Research and Testing).
»Uporaba protivirusnih programov oziroma, še bolje, celotne zbirke zaščitnih aplikacij je za uporabnike operacijskega sistema Windows praktično nujna. Brezplačni zaščitni program sicer že ponuja Microsoft na svojih spletnih straneh, a tudi naš test je pokazal, da gre za povprečni program, ki niti med brezplačnimi programi ni najboljši. Iskanje boljše alternative zato nikakor ni odveč,« je poudaril Boštjan Okorn, vodja testiranja pri ZPS.
Čeprav so se stvari precej popravile, pa v nekaterih primerih izdelovalci protivirusnih programov in zbirk še vedno namenjajo premalo pozornosti običajnemu, tehnično manj podkovanemu uporabniku, ki se lahko izgubi med posameznimi nastavitvami. Zato je pomembno, da so že privzeto nastavljene vse možnosti, ki uporabnika kakovostno zaščitijo pred neželeno programsko opremo.
Protivirusne zbirke programov poleg zaščite pred zlonamerno kodo (virusi, trojanski konji in podobno) in vohunskimi programi (spyware), kar ponujajo že sami protivirusni programi, omogočajo še zaščito pred t. i. ribarjenjem (phishing), to je neželena kraja gesel s pomočjo lažnih spletnih mest. Praktično vse zbirke imajo prav tako vgrajen požarni zid, ki naj bi računalnik zaščitil pred vsiljivci iz omrežja. Dobro je, če zbirka ponuja še možnost starševskega nadzora in zaščito pred neželeno elektronsko pošto (spam).
Dandanes večina kupi protivirusne programe in zbirke kar na spletu. Če ste mislili, da boste s protivirusnim programom dobili le protivirusno zaščito, ste se žal zmotili. Še zlasti pri brezplačnih različicah se lahko nadejate različnih reklamnih dodatkov in orodnih vrstic, včasih pa tudi pri plačljivih brez dodatkov ne gre, kar je po mnenju ZPS pri plačljivem programu nedopustno.
Ugotavljanje učinkovitosti programov je daleč najbolj obsežen del testa potrošniških organizacij in zajema številne možnosti, ki se lahko zgodijo v običajnem življenju:
1. Preverjali so učinkovitost odkrivanja zlonamerne kode pri povezavi z internetom kot brez nje. Protivirusni programi odkrivajo zlonamerno kodo glede na njen zapis v bazi, ki so jo pri vseh programih pred začetkom testa obnovili na isti dan. Pri preverjanju zlonamernih kod so računalnik nalašč predhodno okužili, pri oceni dejanske zaščite pa so želeli preveriti, kako programi reagirajo na obisk spletnih mest, na katerih so okužene datoteke.
2. Vprašali so se, kako pogosto se zgodi, da protivirusna zbirka sproži lažni alarm. Izkazalo se je, da se to zgodi zelo redko.
3. Preverjali so tudi učinkovitost požarnega zidu, kjer je bila zaščita vhodnih podatkovnih povezav zgolj povprečna, izhodnih pa praviloma slaba.
4. Prej ali slej bo treba protivirusni program tudi odstraniti iz računalnika. Potrošniške organizacije so bile pozorne tudi na to, kako temeljito počistijo programi za seboj. Programi z dobrimi rešitvami pri tem odstranijo tudi večino vpisov v registru in drugih datotek, hkrati pa poskrbijo za ponovni zagon požarnega zidu, vgrajenega v operacijski sistem.
5. Protivirusni program načeloma ne vpliva na delo potrošnikov z računalnikom. Morda ga malo upočasni, a če je vse v najlepšem redu, potrošniki skoraj ne opazimo, da je nameščen protivirusni program. Seveda je povsem drugače, ko se zgodi kaj nenavadnega. Že pri zagonu računalnika bi lahko prišlo do težav pri obnovi baze, pri povezavi programa z internetom, ali kakšne druge napake. Na ZPS opozarjajo, da so opozorila v nekaterih primerih kar preveč skrita, nekatera opozorila pa so kakšna grafično zelo bogata, ne nujno pa tudi nazorna. Zgodilo se jim je celo, da jih je program opozoril na težavo, a jim ni uspelo ugotoviti, za kaj pravzaprav gre.
Nasvet ZPS
Nikar ne uporabljajte operacijskega sistema Windows brez protivirusne programske opreme. Pred nakupom in namestitvijo pa velja preveriti, ali je zaščita res prava – nekateri plačljivi programi so se na testu namreč izkazali tudi slabše od brezplačnih.
Vir: www.zps.si
