Na Zavodu za zdravstveno varstvo Maribor pred prihajajočim hladnejšim obdobjem opozarjamo na večjo verjetnost okužb z respiratornimi virusi, ki se najpogosteje pojavljajo v obdobju od novembra do aprila. Respiratorni virusi povzročajo okužbe zgornjih in spodnjih dihal ter lahko poleg prehlada povzročijo tudi resnejša obolenja dihal (pljučnica) in poslabšanje osnovnih bolezni. V Sloveniji se najpogosteje srečujemo z respiratornim sincicijskim virusom, adenovirusi, rinovirusi, virusi influence A in B (po domače virusi gripe) in virusi parainfluence. Pri dojenčkih in majhnih otrocih je najpogostejša okužba z respiratornim sincicijskim virusom. Z ustreznimi preventivnimi ukrepi lahko zmanjšamo možnost okužbe in omejimo širjenje virusov med ljudmi.
Respiratorni virusi so lahko prenosljivi s človeka na človeka. Širijo se preko rok, na katere se zanesejo virusi z dotikom okuženih površin ali z rokovanjem, pa tudi po zraku s kapljicami, ki nastajajo pri kašljanju, kihanju in smrkanju. Na rokah ali površinah lahko virusi preživi do 24 ur. Virusi se lahko nahajajo na različnih površinah v okolju, na primer na pohištvu, oblačilih, trgovinskih pultih, na nakupovalnem vozičku ali na uporabljenem robčku. Pogosto se pojavljajo povsod, kjer je veliko ljudi, denimo v vrtcih, šolah in v trgovskih centrih. Dojenčki in majhni otroci se najpogosteje okužijo od starejših sorojencev ali drugih otrok in odraslih, ki kažejo prehladne znake.
Pri dojenčkih in majhnih otrocih je najpogostejša okužba z respiratornim sincicijskim virusom (RSV). Znaki okužbe se lahko sprva kažejo kot prehlad in lahko vključujejo zvišano telesno temperaturo, voden izcedek iz nosu in druge znake prehlada. Znaki se lahko poslabšajo, ko se virus razširi v pljuča, in se kažejo kot suh, dražeč kašelj, težko dihanje, sopenje ali piskajoče dihanje, hitro dihanje, tudi pomodrevanje ali daljši dihalni premori. Z respiratornim sincicijskim virusom se v prvem letu življenja okužita dve tretjini dojenčkov, do dopolnjenega drugega leta pa se z njim okuži skoraj vsak otrok. Pri večini zdravih otrok in odraslih oseb povzroči le prehlad in ne pušča posledic. Resno zbolijo predvsem otroci iz ogroženih skupin – med najbolj ogrožene skupine za težak potek okužbe spadajo predvsem dojenčki do tretjega meseca starosti, prezgodaj rojeni otroci (bolj zgodaj so rojeni, bolj so ogroženi), otroci s kronično boleznijo pljuč (bronhopolmunalno displazijo) in otroci s prirojeno srčno napako. Pogosteje zbolijo tudi otroci mladih mater, otroci, ki živijo v prenatrpanih stanovanjih, v okolju z onesnaženim zrakom (kajenje, izpušni plini) in otroci, ki niso dojeni. Za najbolj ogrožene skupine otrok, kot so denimo nedonošenčki, je v Sloveniji na voljo tudi zaščita z zdravilom.
Zdravljenje okužb z RSV je simptomatično oziroma podporno, kar pomeni, da je treba obolelemu zagotoviti počitek, dovolj tekočine in zdravila za širjenje dihalnih poti. Pri majhnih otrocih je RSV najpogostejši virusni povzročitelj bronhiolitisa (vnetje malih dihalnih poti) in pljučnice (vnetje drobnih pljučnih mešičkov). RSV povzroča od 50 do 90 odstotkov vseh primerov bronhiolitisa in od 10 do 30 odstotkov bronhitisa pri otrocih. Najhujše okužbe zahtevajo zdravljenje v bolnišnici ali celo sprejem v intenzivno enoto. Z ustreznimi preventivnimi ukrepi pa lahko vsi zmanjšamo možnosti respiratornih okužb in preprečujemo širjenje respiratornih virusov.
Obolele osebe bi se morale izogibati stikov z zdravimi ljudmi in izvajati higienske ukrepe, kot so redno umivanje rok s toplo vodo in milom ter pravilna higiena kašlja. Okužb z respiratornimi virusi ne smemo jemati zlahka – bolna oseba naj ostane doma in se pozdravi, saj se bodo s tem zmanjšale možnosti zapletov bolezni pri bolniku in širjenje okužbe v vrtcu, šoli, delovni organizaciji in v družini. V času sezone okužb dihal naj se ljudje čim manj zadržujejo v prostorih, kjer je veliko ljudi, kot so denimo nakupovalni centri. Večkrat dnevno je potrebno prezračiti bivalne prostore in redno čistiti z virusi onesnažene površine, kot so kljuke ali stikala. Starši naj poskrbijo, da se otroci čim več gibajo na svežem zraku, če imajo novorojenčka, pa je priporočljivo, da v sezoni okužb dihal sorojenec ne obiskuje vrtca. Hkrati tudi odsvetujemo obiske družin z dojenčki, mlajšimi od dveh meseca starosti.
Najučinkovitejši ukrep za preprečevanje gripe pa še zmerom ostaja vsakoletno cepljenje. Cepljenje proti gripi je še posebej smiselno za osebe, ki bi rade pred gripo zaščitile sebe in svoje bližnje, še posebej pa za vse starejše od 65 let, kronične bolnike, majhne otroke, nosečnice ter za družinske člane dojenčkov, majhnih otrok, starejših oseb in kroničnih bolnikov, ki virus gripe lahko zanesejo v domače okolje in s tem ogrozijo svojce. Gripa lahko pri teh skupinah prebivalcev namreč poteka v težji obliki, ki zahteva bolnišnično zdravljenje, pri kroničnih bolnikih pa lahko okužba privede tudi do poslabšanja osnovnega obolenja. Cepljenje se priporoča tudi zdravstvenemu osebju ter ljudem v poklicih, kjer so izpostavljeni večjemu tveganju za okužbo ali bolezen lahko prenesejo na druge ljudi. V Sloveniji je sicer delež oseb, ki se zaščitijo pred gripo s cepljenjem, najnižji med državami EU. V Skandinavskih deželah se proti gripi cepi tudi več kot 80% starejših od 65 let.Za zaščito pred letošnjo sezono gripe še ni prepozno, je pa smiselno, da osebe, ki bi se rade zaščitile, cepljenje proti gripi opravijo čim prej.
