Partnerski in družinski svetovalci bi ostali brez dela, če partnerji v medsebojnih odnosih ne bi imeli številnih problemov, ki imajo različne vzroke in posledice.

»Odrasli včasih v jezi ne moremo povedati, kaj nas boli, zato je komunikacija v partnerskem odnosu zelo pomembna. S pogovorom partnerstvo negujemo in lažje najdemo kompromise,«

se sliši enostaven nasvet Melite Kuhar, univerzitetne diplomirane socialne pedagoginje, diplomirane socialne delavke in vodja Svetovalnice, v okviru katere svetuje na področju partnerskih in zakonskih odnosov, družinske dinamike, kako naprej po ločitvi ter o zdravi in sočutni vzgoji otrok in najstnikov.

Vabimo vas, da se nam pridružite, 12. 09. 2017 ob 11.00 uri, ko bo na forumu Starševski čvek na vprašanja povezana s partnerstvom in družino odgovarjala Melita Kuhar, moderatorka foruma Ločitev, nezvestoba in varanje.

Tema pogovora javne tribune:
• Čarobnih 30 minut za partnerstvo – kaj je to?
• Kdo v paru ima večjo moč in kako to preveriti?
• Teme, na katerih se lomijo partnerstva?
• Kaj bi se morali dogovoriti pred poroko?
• Kako se dogovoriti glede financ – skupne finance da/ne?
• Moč zaupanja v partnerstvu?
• Kaj prinesejo v partnerstvo otroci? …

V javni tribuni lahko tudi postavite konkretno vprašanje o tem, kako lahko preprečite zlom vajine veze ali kako jo lahko zacelita. Vabljeni, da delite vaše osebne izkušnje.

Pridružite se nam z vprašanji ali osebnimi izkušnjami!

Javno tribuno je omogočila Prva osebna zavarovalnica, d.d.[/url] v v okviru akcije Ustavi se[/url] in v sodelovanju z Med.Over.Net[/url].

Med.Over.Net[/url]

Stara se 40 let. S partnerjem sva skupaj 20 let. Trudiva se zanositi a nama ne uspe. Pred leti sem zvedela, da me vara. Oprostila sem mu. Sedaj sem ga ponovno dobila. Kako iti dalje (se poročiti in si ustvariti družino ali ne)?

Pozdravljeni,

ena izmed omenjenih tem je tudi Čarobnih 30 minut za partnerstvo … ker ne vem kaj naj bi to pomenilo, me resnično zanima kaj je to?

Najlepša hvala za vaš odgovor.

Pozdravljeni.
Mož vse deli in striktno ločuje na dva dela v smislu, če bova slučajno šla narazen, da je jasno kaj je od koga. Meni je to znak nezaupanja in priprave na morebitni razpad zakona. Kako bi dosegla, da smo ena družina, kot celota v dobrem in slabem.
Hvala za nasvet.

Skozi leta sem se že sprijaznila, da moj pač za mene ne nameni nič svojega časa ne denarja, medtem ko drugim vse. Nosi pozornosti v službo (piškote, pivo), plača pijačo, še parkirnino… jaz sem vedno ob strani.
Ne vem, ali je problem v meni ali njemu, ampak zadnji dogodek pa me je prizadel in ne vem, kaj naj si mislim. Za letošnji dan žena (ja, ja, vem, dolgo je tega), je kupil rože za vse sodelavke, meni pa doma rekel, no saj ti pa jih nimaš rada. Res jih raje vidim v naravi, ampak saj bi lahko kupil čokolado. Njemu je preprosto škoda denarja zame?! Kaj vi mislite?

Pozdravljena,
podobne težave so ponavadi pojavljajo, ko želi druga oseba ustreči ostalim na svoje pa kar malce pozabi. Lahko da je to samo obdobje lahko pa da se bo to nadaljevalo. V kolikor se bo nadaljevalo vam priporočam da se pogovorite.

Oj.
Imam eno zares meni čudno zgodbo. Sem ločen z 12-letnim sinom. Pred dvemi leti sem spoznal mojo sedanjo partnerko. Je krasna ženska, jo obožujem ,ljubim… Vendar me včasih zmoti, ko mi očita, da je ne razumem,oz. da je ne znam “slišati”. Živiva vsak na svojem koncu, vsak v svojem domu, vendar pa kar blizu, tako da se vidiva praktično vsak dan. Ona ima dva otroka. Moj sin živi pri svoji mami in je pri meni vsak drugi vikend in en dan med tednom. Njena otroka nimata očeta, zato sta vedno pri njej. Sta sicer najstnika, tako, da ju že tudi kdaj pusti sama, da je z menoj. Tako je prišlo v prakso, da sem jaz pri njej vsaj 5x tedensko ona pa pri meni enkrat na teden. Ona bi sicer rada, da zaživiva skupaj (seveda pri njej), jaz pa seveda še temu nisem preveč naklonjen, saj so tu za moje pojme ovira najini otroci. Prav zaradi tega se dostikrat -zadnje čase bolj pogosto, sporečeva , ker ona ni več zadovoljna s tem statusom, da prihajava eden k drugemu. Problem po skupnem življenju jaz vidim v tem, da se otroci ne želijo prilagajati na novega člana, tako njena kot moj ne želijo kaj dosti slišati o skupnem življenju. Večkrat sem že pomisli, da bi šla na posvet h kakemu terapevtu, vendar tega finančno preprosto ne zmoreva….tako včasih zaideva v krizo, ki pa traja lahko tudi več dni.
Ker dostikrat prebiram vaš forum sem se zato odločil napisati nekaj kar me muči…in kaj mislite vi?

To je pa še kakšnega bralca stisnilo. On je pač na varnem samoumevno.
Sama imam pa kup ego jogurtov, pa dva dni ropotam, predno sem rekla ‘dont do that’. Predno potem že kdo kaj izdavi, naredi, je pač prepozno.
Malo bolj ropotaj pri željah zase.

Razmišljam glede vprašanja o moči v odnosu. Ali menite, da je moška dominantna vloga pomembna za dober odnos? Moj kolega pravi, da si ženske želimo, da se moški v odnosu podrejajo, ko pa to storijo so z njim največkrat nezadovoljne. Kakšno je vaše mnenje.

tudi jaz razmišljam o tem,kdo je močnejši v odnosu in nekako sem mnenja, da je jaz sama gledam na to,da mora biti moški. Ne vem zakaj. Želim si,da je moški močnejši od mene in si ne bi želela imeti partnerja, ki je “pod mano”. pa to ne pomeni,da nisem samostojna, sem…toda želim imeti nek varen pristan. Nekako si predstavljam, da so vloge razdeljene. Vsak od partnerjev ima svoje takozvane naloge, ki jih opravlja.
Kar zadeva tistega, ko imate napisano,kaj se je treba dogovoriti pred poroko?? Ne razumem, se je treba kaj dogovoriti…predvidevam, da če se imata dva zares rada ins e ujemata, dopolnjujeta, da ni potreben nobene dogovor…čeprav vem, da obstajajo.
kljub otrokom (imam 3) si vzameva s partnerjem čas za naju( vsak dan), kolikor pač čas dopušča…včasih se samo usedeva sama, včasih greva na sprehod, večerjo,savno….izkoristiva tisto kar nama je v tistem trenutku dano. Če je 10 minut je pa 10 minut. Boljše kot nič.

jaz pa ne vem zakaj moj mož tako škrt d mene. kadarkoli si kaj kupim znori. Pa to niso pogosti nakupi in ne veliki zneski, recimo majčka za 20 eur… Nismo reveži, da ne bo pomote, mož je priden in dela dve službi, jaz delam po 6 ur ker imam otroka s posebnimi potrebami in sem popoldne z njo, ampak vseeno prinesem domov nekaj denarja.
Zdi se mi kot bi bil ljubosumen, če si kaj privoščim.
Je to običajno, da on lahko, jaz ne? Skušala sva se že pogovorit (neštetokrat), ampak žal v 20 letih odkar sva skupaj, še ni nič drugače….
kaj bi lahko naredila, da bi on razumel mene in jaz njega….

Moja težava je taka, da je žena tista, ki prinaša v hišo denar. Živimo v Avstriji in jaz ne delam…sem po domače gospodinjec. Ko je sin v šoli veliko postorim doma. Vedno pa imam občutek,da me žena gleda zviška, vem da me ima rada, ampak nekako v meni ne vidi intelektualnega izziva, ona pač dela, jaz sem pustil svojo službo in pred 3 leti smo odšli…selili smos e že dvakrat, verjetno nas spet čaka selitev, saj ženo čaka napredovanja. Jaz pa si tega ne želim, tudi sin ima dovolj selitev in nekako ne najde svojega mesta pod soncem.
Bojim se, da zna to pripeljati do najhujšega, ker se sam še kregava,ona pa misli,da se bomo vsi prilagajali njeni službi.
ne vem kam bomo prišli…

Ali so skrivnosti v zakonu zdrave? ne govorim o varanju, ampak tiste male, da partnerju ne poveš za kakšno stvar

Pozdravljeni,

zanima me ali je oseba, ki je v preteklosti že prevarala partnerja, bolj dovzetna za varanje tudi v prihodnosti. Ali je možno, da se takšna oseba spremeni?
Sprašujem za odraslo, “odgovorno” osebo, ne najstnika …

Najlepša hvala za vaš odgovor.

Pozdravljeni.
Pred letom dni sem se ločila po 25 letih zakona. Mož je imel velike težave saj ni znal ločiti posla od zasebnega življenja in vse to je zelo vplivalo na najin odnos. Kmalu po ločitvi sem srečala zanimivo osebo, ki mi je pomagala, da sem ločitev preživela. Sedaj pa me je še on zapustil in sem izgubljena. Sedaj sem čisto iz sebe in ne vem kako naprej. Imate kakšne nasvete kako naj prebolim. Imam pa tudi šoloobveznega otroka in vse to zelo vpliva nanj.
Hvala za odgovor,

Pozdravljeni,

Začenjamo z današnjo javno tribuno, ki bo za vprašanja odprta do 12.00 ure.
Dobrodošla so vsa vprašanja in tudi uporabniške osebne izkušnje.

Pozdrav gostji Meliti Kuhar, univerzitetni diplomirani socialni pedagoginji, diplomirani socialni delavki, vodji Svetovalnice ter moderatorki foruma Ločitev, nezvestoba in varanje, ki bo odgovarjala na vaša vprašanja povezana s partnerstvom in družino.

Vabljeni!

Pozdravljeni, vesela sem, da sem lahko danes z vami. Kar na dan in v pisanje z vašimi vprašanji. Družili se bomo dobro urico časa in bom zelo vesela vsakega vašega vprašanja.

Vsak od nas je unikaten in veliko partnerjev težko oprosti prevaro, a vi ste jo že enkrat in verjetno je partner pričakoval, da jo boste tudi v drugo, tretje itd. Predlagam, da se iskreno pogovorita, kako naprej, če sploh in kje je vajin partnerski odnos zašel v slepo ulico. Srečno!

Čarobnih 30 minutk smaa pogosto imenujem tudi “pol ure posvečenega časa” zgolj za partnerja. To pomeni, da je TV uganjen, da računalnik miruje neprižgan, da so vsi telefoni in tablice na off ter da si partnerja zreta v oči in se menita o vsem po malem. To ni nujno, da so neke velike in čustvene teme, svetujem, da so to drobne pozornosti enega do drugega, drobni prisrčni pogovori, “small talk” rečejo Angleži. Posvečen čas je namenjen negovanju partnerskega odnosa, ko skozi točno ta namenjen čas oba partnerja dobiva vsak svojo “dozo” pozornosti od drugega, saj vse preveč hitimo skozi vsakodnevne opravke in rutino. To je čas zgolj in samo za vaju. Otroci takrat naj že spijo. In po možnosti si posvečeni čas namenjajte vsak dan, pol urce je lahko veliko ali pa malo, da vsaj nekaj je. Bo šlo?

Sta se kdaj odkrito pogovorila, zakaj mož vse ločuje na dva dela. Česa ga je strah? Ne verjame v vajin odnos oz.zakon? Mogoče je gospod pač previden že sam po sebi, pa ne misli s tem nič slabega. Če ni pomagal noben pogovor, svetujem, da se preveč ne obremenjujete in se OBA posvetita temu, da bo vajin zakon trajal, da bo srečen in da bo vaju oba zadovoljeval. Ker partnerski odnos je pač neprestano vlaganje in negovanje. Srečno!

Očitno ste postali partnerju toliko samoumevni, da pozablja na vas. Menim, da je to znak za zelo resen in iskren pogovor, kje sta zašla z vajine skupne partnerske poti. Ker, če ste mu povedali, da vas boli njegova ignoranca in on na to nič ne reagira oziroma ne spremeni, potem se boste morali resno vprašati, kaj se dogaja med vama. Kajti, da pozablja na vas in ima pri roki vedno izgovore, je na površini, jaz pa bi se rajši vprašala, kaj se je zgodilo, da sta takole postala tujca v odnosu? Ker nekateri pokazatelji kažejo na močno navajenost in rutino, kar je vedno močno škodljivo za odnos. Pogovorita se, poiščita strokovno pomoč, da vama nekdo nevtralen razloži, kako negovati odnos na vseh nivojih. Vso srečo.

Če nista ne vi in ne partnerka pripravljena sklepati kompromise in kako se vidiva v prihodnosti, kakšna je vajina skupna partnerska vizija, vam ne morem podati jaz enoznačnega odgovora. Odgovornost vaju obeh je upoštevati potrebe in želje eden drugega in seveda tudi vajinih otrok, ki so toliko veliki, da že imajo svoje mnenje. Če oni niso za skupno bivanje, potem jih ravno siliti nima smisla, saj to lahko rezultira v toksičnih in napetih odnosih. A ta odločitev mora biti na koncu vajina. Bodita strpna do različnosti mnenj.

Sama opažam, da so moške in ženske tradicionalne vloge dejansko nekoliko porušene. Menda smo si po spolu enakopravni, a v sebi nosimo simbolno idejo o tem, kakšna naj bi bila zdrava moška in kakšna zdrava ženska vloga. MOški je skozi zgodovino bil bolj dominanten in iz tega se je tudi med drugim razvij patriarhat, ki je še nedolgo nazaj bil prevladujoč način funkcioniranja slovenskih družin. Ženske smo tradicionalno naklonjene skrbi, negi, včasih smo svoje dosegle na malce zvit način. Dejstvo je, da smo moški in ženske med seboj izjemno različni v dojemanju odnosov, ljubezni, spolnosti, nalog, obveznosti in seveda tudi pozicioniranja v odnosu.
Za dober odnos je pomembna predvsem komunikacija. Moški potrebuje od ženske spoštovanje, priznanje in pohvalo, ženska od svojega moškega potrebuje pozornost, zaščito in da jo kdaj enostavno zgolj posluša in objame, ne da bi to pomenilo takoj namig za seks. Nezrele ženske si želijo podrediti moškega, saj imajo same verjetno vzorce iz svojih družin, da jim to daje (navidezno) moč, a v resnici so v takem odnosu oboji nesrečni – tako moški, ki se čutijo kastrirane in ženske, ker jim ta njihov moški ni več izziv. Zato takšen odnos ni zdrav za nobenega. Srečno.

Tako je, pomembna je razdelitev vlog. Če vama takole uspeva in negujeta odnos skozi skupne trenutke, sta na dobri poti, da bo vajina zveza dolgoživa, trdna in osrečujoča za vseh vas pet. Bravo!

Meni se zdi, da imava z možem super odnos, ki se ne more zrušiti. Vendar pa je pri tem potrebno veliko dela in prilagajanja. Pa vendar s strani mojih staršev večkrat dobim komentar, da se možu veliko preveč prilagajam in mu popuščam. Pravi, da izgubljam samo sebe. Zanima me kako pa naj na to odreagiram?
Hvala za nasvet