Najdi forum

Samska pot v depresijo

Zivjo!

Ne vem kako naj strnem problem v en stavek. Najbrž tako: imam 25 let, 8 mesecev nazaj sem končal 3 letno razmerje in se noro bojim ostati sam. Moje počutje že meji na depresijo. Težko se nasmehnem, ker enostavno sam nisem srečen.

Pa ne gre za strto srce. Za bivšo punco sem se ze davno postavil na noge in se zavedam da je dobro da se je končalo. Je ona mene pustila, jaz pa po 3 letih še vedno zaljubljen kot pubertetnik. Ampak mislim da je mimo, ker sem pravzaprav zadovoljen, da se je najino očitno “bolano” razmerje končalo.

Sem precej uspešen, diplomiral nekaj mesecev nazaj, dobil za diplomo prešernovo nagrado, imam službo, ki je načeloma v redu, ampak kot večinoma je tudi tule veliko izkoriščanja, sem športnik,… Ampak nič od tega mi ne vrne samozavesti, me spravi v dobro voljo. Zavedam se kako težko je spoznati kakšno novo v redu punco, kakšna loterija je dejansko to! In ker ne prenesem občutka, da sem nemočen, da moram pač čakati in upati, me kar strese. Grozno je! Iz ene takšne brezvezne stvari, ki se nekomu zdi smešna, me krepko vleče v depresijo! In to hudo! O sebi nimam pretirano dobrega mnenja, ker sem hudo kritičen do vseh stvari, kar v tem primeru morda ni najboljše.

Prosim za nasvet! Kaj naj naredim, da se spravim v dobro voljo, da se dejansko začnem veseliti življenja? Močno upam da bo slej kot prej oseba, ki mi bo polepšala življenje prišla, samo če bo depresija še vedno tako vlekla naprej, ne bo nobenega mikalo biti z mano!

Veliko hodim v hribe, to mi pomaga, samo zdej je zima in snega v visokogorju se bojim. Tako da zdaj mi ta metoda ne pomaga.

Skratka, rad bi nasvet kaj hudiča naj naredim, da bom s sabo zadovoljen in da bom vesel življenja tudi brez partnerice…no, zaenkrat, ker je to edini način da jo spoznam…pomojem!

Joj, sem se razpisal. Ampak saj je edinkrat!

Sam nimam ideje in se bojim vsakega naslednjega dneva, ko grem vedno bolj čemeren v službo!

Hvala za pomoč in se opravičujem če se vam zdi tema smešna…meni ni!

LP

Spoštovani U,
če se bojite visokogorja je nižinska varianta enako dobra.Počnite vse, le posedanje doma opustite.Tudi če ste samoten lovec. boste “plen ” najlažje ulovili v čredi.Prilik bo dovolj,če ne drugače, bo silvestrska noč na prostem ponudila mnogo možnosti.

pozdravljen!

čist slučajno sem prebrala tvoje besede.
ti povem, sem ravno danes razmišljala, da bom malo pobrskala po forumih, da ugotovim kdaj je človek zrel za strokovno pomoč oz. psihiatra. mislim namreč, da sem v tej fazi.
imam isti problem kot ti, sem popolnoma brez volje do življenja, vse je brezveze, komaj čakam da dan mine, da služba mine, da grem domov…spat…da se več ne prebudim.
tudi jaz sem pred meseci diplomirala, takoj dobila službo, ki je kr ok. moja težava pa je v tem, da sva se s fantom pred 4 meseci razšla, po 5 letih zveze. še zdaj je hudo, za znoret! on si je takoj po enem tednu pripeljal drugo, s katero zdaj živi. tudi jaz imam novega fanta, ki je krasen, pa vseeno se nikakor ne morem vživeti v to novo zvezo!
ne vem, rada bi najprej razščistila sama s sabo ampak vseeno vem, da bi s tem izgubila krasnega fanta….

nova
Uredništvo priporoča

vijolica11,
imam podoben ‘problem’. kaj si naredila, a si obiskala psihijatra?
v ljubljani? koga?
tvoje izkušnje?
lp, hvala

p.a.adastra

Zdravo vijolica!

Kaj naj recem…samo cestitam ti lahko, da ti to uspe. Imas fanta, pa ceprav nimas glave se na pravem mestu (sklepam po tvojem pisanju). Jaz menda ne izgledam slabo, pa si nikakor ne morem nic pomagat glede tega. Enostavno se mi v zivljenju se ni zgodilo, da bi se kaksna punca za mano “metala”. Vsaj da bi jaz vedel ne. In zato se nikakor ne morem premaknit iz mrtve tocke moje nizke samozavesti, pa ceprav mi vsi pravijo da sem “za ozenit”. Ne znam se punci priblizat na nacin da bi jo zamikalo da bi me spoznala.

Tebi je ocitno uspelo. Malo se trpis zarad bivsega, ampak si na zelo dobri poti ker si zazivela naprej z drugim. Sej to se zdalec ni zagotovilo da bo med vama uspelo, samo ti kot clovek se pobiras. Medtem ko jaz padam vedno globlje. Sej upostevam nasvet in ne visim doma, skoz okoli laufam, sportam, delam po 14 ur na dan…samo pomaga bolj malo.

Jaz vem, da meni ne bi pomagalo ce bi se po 5 letih tako hitro (par mesecev pravis) poskusal na nekoga navezat, ker bi bilo bolj zaradi navade da mas nekoga vedno ob sebi.

“Love bites, love bleeds”… tko je! Brez nje ne mores, ko pa jo mas je pa hitro kaj narobe da ti je zal za vsak porabljen trenutek!

Ce rabis koga za pojamrat mi sporoci, ti lahko dam svoj mejl in mi lahko tam kaj vec napises…nikol ne ves, lahko pa da bom glih jaz kaksen pameten nasvet dal!

Hvala za tvoj odgovor!

LP, U.

New Report

Close