Pozdravljeni !

Tudi sam se že nekaj časa srečujem z nadležnimi mislimi in dejanji. Glede na dejstvo, da v otroštvu nisem imel (kolikor pač vem) nekih hujših pretresov možganov ali večjih vročičnih stanj, mi Vaša razlaga vzrokov nekako ne ustreza.
Da bi bilo vse le posledica neke organske poškodbe je verjetno samo eden od možnih vzrokov .

Do sedaj sem bil vedno laičnega prepričanja, da je v primeru, ko posameznik zboli za duševno motnjo kriva :

a/ – dednost – večja pogostost duševnih patoloških pojavov v prejšnjih rodovih in torej zelo dobra štartna osnova oziroma manjša odpornost pri duševnem zdravju

b/ – vzgoja in odnosi v družini

Mar ne velja več osnovni aksiom, da v bistvu ni bolan posameznik, ampak je bolna cela družina in je treba najprej pozdraviti odnose med družinskimi člani.

Če opišem moj primer :
– jaz sem reagiral na nezdravo duševno klimo v družini z prisilnimi mislimi in dejanji
– moj brat recimo, ki je odraščal pod istimi pogoji, pa z dolgoletnim močenjem postelje.

Oba sva bila očitno neke vrste žrtvi in sva na pritiske reagirala vsak po svoje.

Prosil bi za Vaš strokovni komentar.

Sicer pa Vam želim veliko uspeha v letu 2003.

Lep pozdrav !