ZPS Mini test zamrznjenih ribjih filejev

Uredništvo, 09. januar 2013.
ribe

ZPS Mini test zamrznjenih ribjih filejev – osliča in vitkega soma.

Kosti, preveč ledu, vonj po amonijaku…

Zamrznjeni ribji fileji se zdijo mnogim precej bolj praktična alternativa kot sveže ribe iz ribarnice. Dostopne so skoraj v vsaki trgovini, hitro pripravljene, brez kosti in poceni. Vendar le na prvi pogled, saj velik del teže zavitka s fileji odplava v odtok z vodo. Kaj pa kakovost? Preizkuševalci ribjih filejev so večino izmed 12 zamrznjenih ribjih filejev na testu označili za senzorično žalost. Na ZPS so preverili tudi vsebnost kovin v izbranih vzorcih, in sicer kadmija ter živega srebra.

Cena ugodna le na prvi pogled

ribeLed je sestavni del izdelka, če je zamrznjen s t.i. glaziranjem, pri katerem se okoli ribe ustvari ledena glazura oz. zaščita, če pa ledena zaščita tvori kar tretjino, celo slabo polovico izdelka, pa gre za pretiravanje v škodo kupca. »Na ZPS smo ob testiranju kakovosti ribjih filejev želeli tudi ugotoviti, za koliko se zmanjša teža filejev v embalaži zaradi izgubljene vode, zato smo skupaj s senzoričnimi preizkuševalci izvedli poskus. Najprej smo stehtali zamrznjene fileje in potem še enkrat, ko smo jih termično obdelali v mikrovalovni pečici,« je povedala dr. Tanja Pajk Žontar, vodja raziskav za prehrano na ZPS in dodala: »Pri tem načinu kuhanja je pri svežih ribah pričakovana izguba teže zaradi vsebnosti vode največ 15%, vendar se je pri večini testiranih vzorcih teža zmanjšala za več kot 30 %, pri dveh vzorcih celo za več kot 40 %.«

Na ZPS zato menijo, da bi bilo korektno do potrošnikov, če bi proizvajalci zmrznjenih rib poleg neto teže (npr. 1000 g) na embalaži zapisali tudi podatek o t.i.»neto plodu« (npr. 600 g), kar je dejanska količina ribjih filejev po odmrzovanju. »Pri polovici vzorcev je bil ta podatek sicer naveden, vendar pa je naš preizkus pokazal, da so zapisane vrednosti zavajajoče,« je povedala dr. Pajk Žontarjeva in dodala: »Za kilogram zamrznjenih filejev pange/vitkega soma (sladkovodna riba) smo odšteli od 3,88 do 8,98 €/kg, za zamrznjene osličeve fileje pa od 6,02 do 10,46 €/kg. Ker pa, kot že omenjeno, z zamrznjenimi ribjimi fileji pogosto kupimo tudi veliko vode (ledu), bi morali pri cenah upoštevati tudi podatek, koliko so fileji povprečno izgubili na teži pri odtajanju in kuhanju zaradi izgube vode. Če upoštevamo povedano, zamrznjeni ribji fileji v primerjavi s svežimi ribami niso več toliko cenejši.«

Porazna senzorika

Preizkuševalci na testu so ocenili senzorične lastnosti surovih in kuhanih ribjih filejev. Preverili so njihov zunanji videz, barvo, teksturo, vonj in okus. Rezultati so bili zelo slabi, saj se je z dobrimi senzoričnimi lastnostmi izkazal samo en vzorec.

Najpogostejše napake so bile kosti v fileju, viden je bil tudi ostanek repa, vidni so ostanki primarne embalaže in plastike, v embalaži je bilo poleg ribe veliko ledu, na fileju je viden rumen ožig, zamrznjeni fileji so sprijeti, kuhana riba je imela vonj po kloru ali amonijaku…

Vsebnost kovin večinoma v dovoljenih mejah

Pri dvanajstih vzorcih zamrznjenih filejev osliča in vitkega soma ali pange so z analizo v akreditiranem laboratoriju preverili, koliko kadmija in živega srebra vsebujejo. Mejna vrednost vsebnosti živega srebra ni bila presežena pri nobenem vzorcu, preveč kadmija pa so našli le v enem vzorcu.

»Ostanki kovin v ribah so posledica njihove naravne prisotnosti v okolju, pa tudi onesnaženja okolja. Vendar pa smo v naših dosedanjih raziskavah ugotovili, da so prednosti uživanja rib bistveno večje, kot je morebitno tveganje zaradi prisotnosti kovin v ribah in v drugi morski hrani. Z analizami namreč v ribah večinoma nismo odkrili takšnih količin ostankov kovin, ki bi pomenile tveganje za zdravje ljudi,« je povedala dr. Tanja Pajk Žontar in dodala: V seriji zamrznjenih filejev je običajno zajeta jata več ton rib, naši analizirani vzorci pa se nanašajo na posamezno embalažno enoto oz. paket, zato lahko pride do odstopanj o vsebnosti kovin med posameznimi vzorci iste serije.«

Kakovostne ribe v vrtce in šole!

Evropejec letno zaužije v povprečju nekaj več kot 20 kilogramov rib, Nemec nekaj manj kot

Kontakt: Jasmina Bevc Bahar, T: 01 47 40 600/621, M: 041 387 769, E: [email protected]

15, Španec več kot 40, Slovenec pa le okoli 8 kilogramov. »Kljub temu, da naj bi po priporočilih prehranskih strokovnjakov uživali ribe enkrat na teden, še bolje dvakrat, so ribe vse redkeje na našem jedilniku,« je izpostavila dr. Tanja Pajk Žontar. Na ZPS še posebej izpostavljajo redno uživanje rib v vrtcih in šolah. »Ker je iz vrtčevskih in šolskih kuhinj vse pogosteje slišati, da bi ponudbo rib najraje kar ukinili, saj jih otroci zaradi slabih senzoričnih lastnosti prav nič radi ne jedo, smo na Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport posredovali predlog oz. pobudo, da proučijo možnost izvedbe javnega razpisa na državni ravni za izbiro dobavitelja/dobaviteljev ribjih filejev za vrtce in šole, pri čemer bi bilo treba poleg cene določiti tudi minimalne kakovostne zahteve,« pa je poudarila Breda Kutin, predsednica ZPS.

Celoten test je objavljen v januarski revij VIP 1/13 in na spletni strani  www.zps.si.

 Sporočilo z a javnost s fotografijami

O avtorju

Uredništvo

Forum

Naši strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja

Poleg svetovanja na forumih, na portalu Med.Over.Net nudimo tudi video posvet s strokovnjaki – ePosvet.

Kategorije
Število tem
Zadnja dejavnost
147,425
29.07.2021. ob 13:47
284,506
12.07.2021. ob 21:25
110,198
16.05.2021. ob 09:34
Preberi več

New Report

Close