Pri zlomu zapestja največkrat govorimo o t. i. zlomu distalnega radiusa,ki velja za najpogostejšizlom zgornjega uda. Zdravljenje je lahko tako neoperativno kot operativno, izbira pristopa pa je odvisna od dejavnikov, kot so starost pacienta, stopnja premika kostnih fragmentov ter kakovosti kostnine.
Ali ste vedeli, da tovrstni zlomi predstavljajo približno eno šestino vseh zlomov, obravnavanih na urgentnih oddelkih?
Kako torej prepoznati zlom zapestja? Ali je operacija res vedno potrebna? Kako lahko za vaše zapestje brez invazivnih posegov poskrbijo na eni izmed vodilnih terapevtskih klinik v Sloveniji?
Vloga zapestja
Naša zapestja in roke so izjemen in izredno kompleksen del telesa – omogočajo nam fino motoriko, močan oprijem, natančno zaznavanje okolice in nenazadnje izražanje, ustvarjanje ter komuniciranje.
Sestavljene so iz številnih kosti, mišic, vezi, tetiv in živcev, ki morajo za naše normalno funkcioniranje delovati usklajeno!
Čeprav na prvi pogled zlom zapestja morda ni tako dramatičen kot zlom kolka ali hrbtenice, lahko pomembno vpliva na kakovost življenja. Zapestje je namreč osrednji člen med močjo podlakti in natančnostjo gibov prstov.
Novejše raziskave kažejo, da imata vrsta zloma in način njegovega zdravljenja velik vpliv na funkcionalni izid. Resnejši zlomi in slaba obravnava lahko namreč vodijo v trajno zmanjšano gibljivost, bolečine, težave pri opravilih, pa tudi izgubo samostojnosti (še posebej pri starejših).
Pomembno je, da zlom obravnavamo kot poškodbo, ki zahteva celosten pristop – tako medicinski kot rehabilitacijski, da bi posamezniku povrnili čim večjo funkcionalnost, samostojnost in kakovostno življenje.
Zlom zapestja
Zlom distalnega radiusa, pogosto poimenovan tudi kot zlom zapestja, je ena pogostejših poškodb zgornjega uda. Gre za zlom, ki vključuje metafizo distalnega (končnega) dela koželjnice (radius) – eno izmed dveh dolgih kosti v podlakti.
Včasih je lahko pri zlomu vključen tudi radiokarpalni sklep (sklep med podlaktnimi kostmi in zapestnimi kostmi), distalni radioulnarni sklep (sklep med koželjnico in podlahtnico) in/ali distalni del ulne (končni del podlahtnice)!
Poškodba v večini primerov povzroči nenadno, močno bolečino v zapestju, ki jo spremljata oteklina in zmanjšana gibljivost. Pogosto so prisotne tudi modrice, deformacija zapestja ali nezmožnost normalnega gibanja.
V kolikor se zloma ne prepozna pravočasno, lahko pride do dolgotrajnih težav, vztrajne bolečine, izgube funkcije roke in drugih deformacij!
Zaradi pogostosti in potencialnih zapletov je tako ključnega pomena hitro prepoznavanje in ustrezno zdravljenje, saj le to močno vpliva na uspešnost okrevanja in ponovno vzpostavitev normalnega delovanja celotne zgornje okončine.
Vzroki in okoliščine nastanka
Zlom zapestja se pojavlja v vseh starostnih skupinah, vendar ima značilno bimodalno porazdelitev – pogosteje se pojavlja v dveh različnih starostnih obdobjih:
- pri mlajših osebah, kot posledica poškodb (npr. šport, nesreče) in
- pri starejših, kjer do zloma pogosto pride zaradi padcev z manjšo silo zaradi krhkejših kosti.
Morda vas bo presenetilo, da se pojavnost zlomov zapestja giblje med 2,4 in 10 primerov na 1000 ljudi letno!
Še posebej so zlomu zapestja izpostavljeni starostniki zaradi nekaterih dejavnikov, med katerimi so najpomembnejši:
- Zmanjšana mineralna kostna gostota (osteopenija ali osteoporoza) – kosti s starostjo postanejo bolj krhke in lomljive,
- ženski spol – zlasti po menopavzi,
- bela rasa,
- družinska anamneza zlomov in
- zgodnja menopavza – vodi do hitrejšega zmanjšanja ravni estrogena, ki pomembno vpliva na zdravje kosti.
Kako prepoznati zlom zapestja?
Pri pacientih, ki so doživeli zlom zapestja je vidna deformacija s pomikom dlani glede na podlaket. Pogosto je prisotna oteklina, modrica, občutljivost na dotik ter bolečine ob gibanju zapestja.
Zelo pomembno je, da poleg same poškodbe pri pregledu upoštevamo tudi mehanizem nastanka – ali je šlo za padec z višine, prometno nesrečo ali padec na roko. Le to pomaga oceniti naravo poškodbe in morebitno stopnjo uničenja tkiv.
Pred načrtovanjem zdravljenja je pomembno ugotoviti, kakšna je bila funkcionalna sposobnost pacienta pred poškodbo ter kakšne so njegove poklicne in vsakodnevne obremenitve (npr. ali gre za težko fizično delo, športnika, upokojenca ipd.).
Poleg tega je treba dokumentirati spremljajoča zdravstvena stanja, ki lahko vplivajo na celjenje kosti, kot so osteoporoza, sladkorna bolezen in kajenje.
Diagnostika
Za potrditev zloma zapestja, oceno njegove resnosti ter določitev načina zdravljenja je ključnega pomena ustrezna slikovna diagnostika. Prvi korak predstavljajo rentgenske slike, ki jih je treba opraviti pred in po morebitni repoziciji (naravnavi) zloma.
Standardni rentgenski posnetki vključujejo posteroanteriorni (PA) pogled, stranski (lateralni) pogled in poševni (oblique) pogled, ki so posebej uporabni za podrobnejšo analizo sklepnih površin!
Če obstaja sum na sklepno (intraartikularno) prizadetost, je koristna tudi računalniška tomografija (CT), ki omogoča natančnejšo oceno položaja kostnih fragmentov in poškodbe sklepnih površin.
Po postavitvi diagnoze in začetnem zdravljenju (bodisi konzervativnem ali kirurškem) ima ključno vlogo pri okrevanju fizioterapija. Zapestje je izjemno gibljiv in občutljiv sklep, zato je ciljana rehabilitacija potrebna za:
- obnovitev gibljivosti,
- povečanje moči in vzdržljivosti mišic,
- zmanjševanje bolečin in otekline ter
- povrnitev funkcije roke zapestja.
Brez ustrezne fizioterapevtske obravnave namreč obstaja večje tveganje za dolgotrajno togost in druge funkcionalne omejitve.
Možnosti zdravljenja
Zdravljenje je odvisno od več dejavnikov, vključno z vrsto in lego zloma, stopnjo pomika kostnih odlomkov, starostjo, splošnim zdravstvenim stanjem pacienta ter funkcionalnimi potrebami posameznika.
Lahko poteka nekirurško (s pomočjo imobilizacije – mavca ali opornice) ali kirurško, če je zlom nestabilen ali močno zamaknjen.
Konzervativno zdravljenje vključuje nošenje opornice ali mavca, odvisno od resnosti zloma. Po zaprtju zloma je potrebno roko imobilizirati v dolgi opornici, ki preprečuje prekomerno premikanje.
Če je poravnava sprejemljiva, se roka lahko ohrani v opornici ali mavcu do 6 tednov, celjenje pa se spremlja z rednimi rentgenskimi posnetki!
Kirurško zdravljenje je potrebno, če zlom ni pravilno poravnan. Namen kirurškega zdravljenja je zagotovitev pravilne poravnave in stabilne fiksacije kosti, kar omogoča hitro vzpostavitev gibanja.
Specialna fizioterapija
Po zlomu zapestja je ključnega pomena, da rehabilitacija poteka sistematično, strokovno in celostno. Prav tak pristop ponujajo na kliniki Medicofit, kjer specialna fizioterapija temelji na individualno prilagojenih programih, usmerjenih v hitro in varno obnovo funkcije zapestja.
Rehabilitacija se prične z usmerjenim zmanjševanjem bolečine in otekline ter z aktivacijo mišic, ki zagotavljajo stabilnost zapestja. Že v zgodnjih fazah terapevti vključujejo napredno instrumentalno terapijo, kot je:
- Wintecare TECAR terapija za pospeševanje celičnega metabolizma in hitrejše celjenje tkiv,
- visokoenergijski Summus laser, ki deluje globinsko in učinkovito zmanjšuje bolečino in vnetje ter
- terapevtski SIXTUS ultrazvok, ki mehča brazgotine (npr. po operaciji) in zmanjšuje togost tkiv.
Pomembno vlogo ima tudi manualna terapija, s katero se izboljšuje gibljivost zapestja in sprošča morebitna mišična napetost.
Ko akutna faza mine, terapevti zdravljenje nadgradijo s progresivnimi vajami za krepitev oprijema, stabilnosti zapestja in fine motorike. S pomočjo natančno strukturirane terapevtske vadbe pacient postopoma pridobiva moč, koordinacijo in kontrolo nad gibi zapestja, kar je ključno za varno vrnitev k vsakodnevnim aktivnostim.
V kliniki Medicofit obravnava ne zajema le zdravljenja posledic zloma, temveč vključuje tudi odpravljanje vzrokov ter krepitev telesa za dolgoročno preprečevanje poškodb. Vabljeni v sodobno okolje strokovne rehabilitacije!
