Že nekaj mesecev povečana motnja v preskrbi zdravil

N. K., 13. januar 2023
Zdravila in zakonodaja
Lekarna z zdravili
Foto: Nathaniel Yeo, Unsplash

V obdobju zadnjih nekaj mesecev je ne le na slovenskem trgu temveč na območju celotne EU povečano število motenj v preskrbi zdravil, pravijo na Javni agenciji Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP).

Dodajajo, da žal to velja tudi za nekatera pogosto uporabljana in/ali težko nadomestljiva zdravila, kot so nekateri antibiotiki in zdravila za zniževanje povišane telesne temperature (predvsem v obliki peroralnih suspenzij, ti. sirupov) ter antiepileptiki.

Kaj narediti, če ni zdravila, za katerega vam je izdan recept?

JAZMP odgovarja, da je v veliki večini primerov v primeru antibiotikov in nesteroidnih protivnetnih zdravil v obliki sirupov moč v dogovoru med zdravnikom in bolnikom oziroma starši najti neposredno zamenjavo – v idealnem primeru v obliki zdravila drugega proizvajalca, ki vsebuje enako učinkovino v enaki farmacevtski obliki in jakosti. Če to ni na voljo, se poskuša z zdravilom v sorodni farmacevtski obliki ali zdravilom, ki vsebuje učinkovino enakega ali vsaj zelo podobnega delovanja, in le v najredkejših primerih je potrebno povsem prilagoditi način zdravljenja.

Trenutno je najbolj pereče pomanjkanje amoksicilina

JAZMP pojasnjuje, da je v primeru antibiotičnih sirupov, ki vsebujejo amoksicilin, in trenutno sodijo med najbolj pereče motnje v preskrbi, mogoče uvesti zdravljenje z disperzibilnimi (šumečimi) tabletami, ki vsebujejo isto učinkovino. V nekaterih primerih je mogoče predpisati sirupe, ki vsebujejo druge antibiotike (denimo azitromicin ali midekamicin). Zelo podobno je v primeru predpisa zdravil za zniževanje povišane telesne temperature, kjer je na voljo več primerljivo učinkovitih učinkovin (denimo paracetamol, ibuprofen, pri odraslih tudi acetilsalicilna kislina).

Predpisovalci so o motnjah obveščeni, a ker se situacija dnevno spreminja lahko pride do občasnih težav, ko predpisanega zdravila ni več na voljo. V takih primerih se morajo bolniki oziroma njihovi starši in zdravniki dogovoriti o predpisu nadomestnega zdravila, kot je predstavljeno na primeru sirupa z amoksicilinom.

JAZMP

Občasne motnje v preskrbi niso nič nenavadnega

Pojavi začasnih motenj v preskrbi s posameznimi zdravili so nekaj povsem običajnega tako v Sloveniji kot tudi drugod po EU in svetu, še pravijo na JAZMP. Razložijo, da so vzroki za njihov nastanek v splošnem zelo različni in so lahko povezani z:

  • učinkovino (ali ima proizvajalec končnega zdravila na svoji zalogi zadostno količino učinkovine in ali je ta količina ustrezne kakovosti),
  • proizvodnimi omejitvami (ali lahko proizvajalec z obstoječimi proizvodnimi linijami zagotovi zadostne količine zdravila in ali je končni izdelek zahtevane kakovosti),
  • z distribucijo končnega izdelka (ali lahko proizvajalec zdravilo dostavi po celem svetu oziroma kamor je potrebno v dovolj kratkem času) in
  • v slovenskem primeru dodatno še z velikostjo trga – le najbolj prodajana zdravila se v Sloveniji prodajajo v tako velikih količinah, da je za Slovenijo narejena celotna proizvodna serija, pri vseh ostalih si serijo delimo z drugimi državami, kar poveča potrebo po usklajevanju proizvodnih naročil.

Pandemija dodala še nekaj ovir

V zadnjih dveh letih pa je pandemija covida-19 razkrila še nekaj novih razlogov za motnje v preskrbi, kot so: izpadi proizvodnje »ne-covidnih« zdravil zaradi prioritetne proizvodnje zdravil in cepiv proti covidu-19, večtedenska zaprtja najpomembnejših pristanišč in proizvodnih mest zdravilnih učinkovin izven EU, tako rekoč čez noč spremenjene potrebe po posameznih zdravilih oziroma skupinah zdravil, kot je primer ob sedanjem povečanem sezonskem valu prehladnih obolenj in virusnih ter bakterijskih okužb …

Pomen zanesljive oskrbe z zdravili je prepoznan tudi na ravni EU, tako je bila skoraj natanko pred letom dni sprejeta Uredba (EU) 2022/123, ki Evropski agenciji za zdravila podeljuje dodatne pristojnosti za bolj celovito spremljanje, preprečevanje in usklajeno ukrepanje v primeru pojava motenj, katere prvi učinki so že vidni. Z Uredbo je bila na Evropski agenciji ustanovljena usmerjevalna skupina za pomanjkanje zdravil (MSSG), ki ga sestavljajo predstavniki vseh držav članic in spremlja pripravljenost na izredne razmere v javnem zdravju, oblikuje seznam kritičnih zdravil ob pojavu izrednega dogodka in spremlja njihovo dostopnost ter o izsledkih obvešča Evropsko komisijo. Trenutno so razglašene izredne razmere na področju pandemije COVID in opičjih koz, pri katerih je MSSG oblikovala seznam kritičnih zdravil in tudi redno spremlja njihovo dostopnost, kot opisano zgoraj. V prihodnjih letih se bo vzpostavila tudi računalniška Evropska platforma za spremljanje pomanjkanj (ESMP). V primeru trenutnega pomanjkanja antibiotikov so se na podlagi pristojnosti iz Uredbe že začeli pogovori z največjimi proizvajalci antibiotikov, katerih cilj je čim hitrejša razrešitev trenutnih motenj in dogovor glede uspešnega preprečevanja nastanka ponovnih težav.

Avtor

N. K.

Forum

Naši strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja

Poleg svetovanja na forumih, na portalu Med.Over.Net nudimo tudi video posvet s strokovnjaki – ePosvet.

Kategorije
Število tem
Zadnja dejavnost
148,188
31.01.2023. ob 20:03
288,289
01.02.2023. ob 20:32
110,708
01.02.2023. ob 16:07
Preberi več

New Report

Close