V prvem tednu januarja 2025 so slovenski zdravniki poročali o porastu respiratornih obolenj. Po podatkih Nacionalnega Inštituta za javno zdravje NIJZ je bil pri testiranju v ambulantah pozitiven vsak tretji vzorec na virus gripe, predvsem tipa A. Kako lahko sami prepoznate, ali gre za covid-19, gripo ali običajen prehlad?
COVID-19: Postopen razvoj z značilnimi simptomi
COVID-19 se običajno razvija počasneje, s simptomi, ki se lahko pojavijo 2-14 dni po okužbi. Najpogosteje se začne z blago vročino, ki jo spremlja suh in vztrajen kašelj. Posebej značilna za covid-19 je izguba vonja in okusa, ki se lahko pojavi tudi brez drugih simptomov. Bolniki pogosto poročajo o izraziti utrujenosti, ki lahko traja več tednov. Pri težjih oblikah se lahko pojavijo težave z dihanjem, ki zahtevajo takojšnjo zdravniško pomoč. Simptomi so lahko zelo raznoliki in se razlikujejo od osebe do osebe.
Gripa: Nenaden in intenziven začetek
Za gripo je značilen hiter in intenziven začetek bolezni. Bolniki pogosto lahko natančno določijo uro, ko so zboleli. Telesna temperatura je običajno visoka, pogosto nad 38,5°C, spremljajo pa jo izrazite bolečine v mišicah in sklepih, ki lahko bolnika dobesedno “priklenejo” na posteljo. Utrujenost je ekstremna in nastopi zelo hitro. Celoten potek bolezni običajno traja 5-7 dni, pri čemer se bolnik po preboleli bolezni še nekaj časa počuti oslabljeno. Gripa je praviloma intenzivnejša od prehlada, okrevanje pa je daljše.
Prehlad: Blaga bolezen z značilnim potekom
Prehlad se razvija postopoma in je najpogostejša virusna okužba zgornjih dihal. Začne se običajno z draženjem v žrelu in izcedkom iz nosu, ki mu sledi kihanje. Vročina je redka, če pa se pojavi, je običajno blaga (do 38°C). Značilno je, da simptomi niso tako intenzivni kot pri gripi. Potek bolezni je blag, bolniki so običajno še vedno zmožni opravljati vsakodnevne aktivnosti, čeprav z zmanjšano zmogljivostjo. Celotno obdobje bolezni traja približno 7-10 dni, pri čemer se večina ljudi počuti bolje že po tednu dni.
Kako ukrepati ob prvih znakih bolezni?
Prvi dnevi po pojavu simptomov so ključni za potek bolezni. Takoj ko opazite prve znake obolenja, kot so vročina, kašelj ali splošno slabo počutje, je najpomembneje, da ostanete doma. S tem ne le poskrbite za svoje okrevanje, temveč tudi preprečite širjenje okužbe na druge ljudi, posebej na ranljive skupine.
Redno spremljanje telesne temperature je izjemno pomembno. Merite jo vsaj dvakrat dnevno, najbolje zjutraj in zvečer. Zapisujte si meritve, saj bo to pomagalo pri oceni poteka bolezni in morebitni potrebi po zdravniški pomoči.
Zadostna hidracija je ključna za okrevanje. Dnevno zaužijte vsaj 2-3 litre tekočine, najbolje vode ali nesladkanega čaja. Posebej pomembno je pitje tekočin ob povišani telesni temperaturi, saj takrat telo izgublja več vode. Izogibajte se alkoholu in preveč sladkanim pijačam.
Počitek ni samo priporočilo, ampak je nujen. Vaše telo potrebuje energijo za boj proti okužbi, zato mu omogočite regeneracijo s počitkom. Izogibajte se fizičnim naporom, tudi če se počutite dovolj močne.
Kdaj je nujno poiskati zdravniško pomoč?
Težave z dihanjem so eden najresnejših znakov, ki zahtevajo takojšnjo zdravniško pomoč. Če opazite, da težko lovite sapo, da je vaše dihanje hitro in plitvo ali da ne morete narediti globokega vdiha, ne odlašajte z obiskom zdravnika. Posebej zaskrbljujoč znak je pojav modrikastih ustnic ali obraza, kar lahko kaže na pomanjkanje kisika v krvi. Ti simptomi lahko nakazujejo resno poslabšanje bolezni in zahtevajo nujno medicinsko obravnavo.
Visoka telesna temperatura je prav tako lahko znak resnega poteka bolezni, še posebej če preseže 39°C in ne popusti kljub uporabi zdravil za zniževanje vročine (antipiretikov). Bodite posebej pozorni, če ta vztraja več kot tri dni ali jo spremljajo dolgotrajne mrzlice in tresavica. Dolgotrajno povišana telesna temperatura lahko vodi v dehidracijo in druge zaplete, zato je pomembno, da pravočasno poiščete zdravniško pomoč.
Huda oslabelost se lahko kaže na različne načine in je pogosto znak, da vaše telo potrebuje strokovno pomoč. Če opazite, da ne zmorete več vstati iz postelje, če vas preplavljata ekstremna utrujenost in izčrpanost ali če postajate zmedeni in neobičajno zaspani, je to znak za alarm. Posebej nevarno je, če ne morete zadržati tekočine ali hrane, saj to lahko hitro vodi v dehidracijo in poslabšanje vašega stanja.
Pri osebah s kroničnimi boleznimi je potrebna še posebna previdnost. Vsako poslabšanje obstoječih zdravstvenih težav lahko namreč dodatno zaplete potek virusne okužbe. To velja predvsem za bolnike z astmo ali KOPB, kjer lahko okužba dihal pomembno poslabša njihovo osnovno bolezen. Tudi pri sladkornih bolnikih lahko pride do nestabilnosti krvnega sladkorja, pri srčnih bolnikih pa do poslabšanja srčno-žilnih težav. Katerokoli poslabšanje kronične bolezni med akutno okužbo zahteva takojšen posvet z zdravnikom, saj je potrebno prilagoditi običajno terapijo in preprečiti možne zaplete.
Strokovni nasvet infektologa: Kdaj je gripa lahko nevarna?
Ne spreglejte dragocenega strokovnega videa Zdravniške zbornice Slovenije, v katerem priznani infektolog dr. David Zupančič podaja ključne odgovore na najbolj pereča vprašanja o gripi.
Za sprotne podatke o širjenju gripe, covid-19 in drugih akutnih okužb dihal v sezoni 2024/2025 obiščite Integrirano mrežno spremljanje NIJZ.
Viri
- Nacionalni inštitut za javno zdravje. (n.d.-a). COVID-19, gripa, prehlad – kako ukrepati, če zbolimo? Pridobljeno 13. februarja 2025, s https://nijz.si/nalezljive-bolezni/covid-19-gripa-prehlad-kako-ukrepati-ce-zbolimo/
- Nacionalni inštitut za javno zdravje. (n.d.-b). Gripa in okužbe dihal v porastu. Pridobljeno 13. februarja 2025, s https://nijz.si/nalezljive-bolezni/cepljenje/gripa-in-okuzbe-dihal-v-porastu/
