Osamljenost lahko vpliva na napačno izbiro partnerja

Mojca Koprivnikar, 23. februar 2024
Odnosi
Osamljena ženska in par na klopci v parku
Foto: Profimedia

Pri ljudeh, ki jih je strah samote in osamljenosti, obstaja veliko večja verjetnost, da bodo pristali v disfunkcionalnem ali celo destruktivnem odnosu. Tak odnos bodo tudi težje zapustili. Zakaj je tako?

Raziskave kažejo, da strah pred samoto lahko celo odločilno vpliva na naše ljubezensko življenje in romantične odnose. Zaradi strahu pred samoto bomo morda sprejeli slabšo odločitev o tem, s kom se bomo zavezali v odnos in težje prekinili odnos, v katerem smo nezadovoljni. To je tudi eden izmed glavnih razlogov, zakaj ljudje „skačejo“ iz odnosa v odnos, ali ne zmorejo prekiniti odnosa, ki jih ne izpolnjuje več in je morda celo disfunkcionalen.

Za strah pred samoto sta v ozadju običajno dva najbolj pogosta razloga:

  • V družbi velja prepričanje, da je biti sam ‘nekaj napačnega’, ali celo, da je s samskim človekom nekaj narobe.
  • V odločitve nas nezavedno vodijo nezaceljene (čustvene) rane iz otroštva, prepričanja in vzorci ravnanj.

Zaradi strahu pred samoto smo pripravljeni pristati na veliko manj, kot si v resnici želimo, ugotavlja tudi študija, ki so jo objavili v znanstveni publikaciji Revija o osebnosti in socialni psihologiji. Pojasnjuje, da odrasli ljudje, ki jih je strah samote in samskosti, ostajajo v slabem odnosu ali pristanejo na slab odnos. Raziskovalka Stephanie Spielmann, iz Univerze v Torontu, je pregledala različne študije, ki so se osredotočale na to, kako strah pred osamljenostjo in samoto vpliva na romantične odnose. V vseh študijah (izvedli so jih v ZDA in Kanadi) so sodelovali odrasli udeleženci različnih starosti. Vsi so morali izpolnjevati spletne ankete in vprašalnike.

Strah pred samoto je pogost pojav

Raziskovalci so najprej želeli ugotoviti, ali je strah pred osamljenostjo pogost pojav in česa je ljudi najbolj strah. Ugotovili so, da se več kot 40 odstotkov udeležencev močno boji, da nikoli ne bodo spoznali trajnega življenjskega sopotnika, 18 odstotkov udeležencev je povedalo, da se bojijo ‘spinsterstva’ (slabšalno ‘stara devica’), 12 odstotkov se boji izgube partnerja, 11 odstotkov je strah, da bodo ostareli sami, 7 odstotkov, da nikoli ne bi imeli otrok in družine, 7 odstotkov udeležencev je celo povedalo, da se bodo počutili ničvredne, če bodo ostali sami, 4 odstotke je bilo strah negativnih obsodb drugih in 0,7 odstotka jih je reklo, da je kakršno koli razmerje (četudi visoko destruktivno) boljše, kot biti sam.

Raziskovalci so v nadaljevanju želeli ugotoviti, kako strah pred samoto vpliva na vedenje v romantičnih odnosih.

Odkrili so, da ljudje zaradi strahu pred samoto raje ostanejo v nezdravih zvezah, ali pa se zadovoljijo s partnerji, ki niso tisto, kar si želijo.

Avtorji študije so prišli do zaključka: “Med vzpostavljanjem in ohranjanjem razmerja lahko tisti, ki se bojijo biti samski, dajo prednost statusu razmerja pred kakovostjo razmerja, se zadovoljijo z manj odzivnimi in manj privlačnimi partnerji in ostanejo v razmerjih, ki so manj zadovoljujoča.”

Strah pred samoto kot vir negativnega doživljanja sebe

Strah pred samoto se lahko izraža na različne načine. Najbolj je povezan z občutkom lastne vrednosti. “Če sem sam, ali se še vedno cenim in sem dragocen? Ali se dovolj cenim, da zapustim odnos, ki me omejuje in iz katerega ni videti pozitivnega izhoda, ali v tem odnosu raje vztrajam, ker se bojim samote?” Obe zgodbi pripovedujeta o lastni vrednosti.

Kaj se torej dogaja globlje v nas, ko menimo, da nismo dovolj dragoceni, če smo samski ali ko ne zapustimo odnosa, a bi bilo za nas dobro, da bi ga? Poglejmo nekaj primerov.

Posameznik se lahko znajde v disfunkcionalnem partnerskem odnosu, a odnosa ne bo zaključil, saj je zanj bolje biti v takšnem odnosu, kot biti samski. Samskost je zanj strašljiva in v njem prebuja rane iz otroštva in čustvene stiske. Za takšnega posameznika bi bil samski stan dobrodošel, vendar le v primeru, da bi se odločil za delo na sebi ali vključil v terapevtsko delo na sebi.

Posameznik je samski (lahko tudi dlje časa) in neutolažljivo hrepeni po partnerju. Biti sam je boleče in osamljeno, nikakor prijetno. Poln je dvomov o sebi in svoji vrednosti. Sprašuje se tudi, ali je z njim nekaj narobe. Tudi v tem primeru so v ozadju nezaceljene čustvene rane iz otroštva, ki niso bile razrešene ter so posledica disfunkcionalnih odnosov s starši.

Posameznik skače iz odnosa v odnos. Po končanem enem odnosu si ne dovoli in si ne vzame časa za sebe in rast ter analizo preteklega odnosa. Takoj išče nov odnos, da zapolni občutek praznine. Tako vedno znova ponavlja iste vzorce, ki ga v resnici bremenijo in mu jemljejo občutek vrednosti.

Kako predelati strah pred samoto

Rešitev je delo na sebi in razreševanje ran iz otroštva, ozaveščanje in sprememba disfunkcionalnih družinskih vzorcev ter celjenje čustvenih ran. Na takšen način pridemo stik s svojim pristnim jazom – tem kar smo in se začnemo bolj zavedati svojih čustvenih potreb. Začnemo prepoznavati svojo dragocenost in lastno vrednost. V nas počasi začne svetiti ljubezen. In šele potem smo počasi pripravljeni na lepši odnos.

O avtorici

Mojca Koprivnikar je certificirana hipnoterapevtka, transpersonalna in somatska hipnoterapevtka. Pri razreševanju osebnih težav lahko pomaga lahko s Somatsko hipnoterapijo, ki je usmerjena na delo s telesom, čustvi in dihom ter Transpersonalno hipnoterapijo, ki življenjske tegobe naslavlja celostno. Na voljo je tudi možnost brezplačnih konzultacij. Več informacij TUKAJ.

vir: https://www.huffpost.com

Avtor
Piše

Mojca Koprivnikar

Certificirana transpersonalna in somatska hipnoterapevtka
Forum

Naši strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja

Poleg svetovanja na forumih, na portalu Med.Over.Net nudimo tudi video posvet s strokovnjaki – ePosvet.

Kategorije
Število tem
Zadnja dejavnost
86,033
30.03.2024 ob 10:27
58,747
16.04.2024 ob 21:03
16,239
24.02.2024 ob 08:58
3,412
23.10.2018 ob 17:35
Preberi več

Več novic

New Report

Close