Kakšni so lahko zapleti, kako jih prepoznati in kako se zaščititi, smo se pogovarjali s specialistko pediatrije dr. Tino Plankar Srovin, dr. med., iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja (KIBVS), UKC Ljubljana.
Kolikšen delež otrok bolezen preboli brez zapletov in pri kolikšnem deležu se pojavijo zapleti in za kakšne zaplete gre?
Na srečo pri večini otrok norice potekajo v blagi obliki in se pozdravijo spontano v enem tednu. Delež zapletov pri zdravih, malih otrocih je približno dva odstotka. Stopnja zapletov narašča s starostjo, zato je pri pacientih, ki zbolijo z noricami v odrasli dobi, indicirano zdravljenje s protivirusnimi zdravili čimprej po pojavu prvih simptomov. Zanimivo je tudi, da težje prebolevajo norice otroci, ki so bolezen dobili od sorojenca, kakor tisti, ki so se nalezli le ob enkratnem oziroma kratkotrajnem stiku. Težja oblika se verjetno pojavi zaradi večjega ‘odmerka’ virusa, ki so mu izpostavljeni ob stalnem stiku z bolnim sorojencem.
Zelo ogroženi za težji potek noric so imunsko oslabljeni otroci in odrasli, nosečnice, novorojenčki, če mamica zboli z noricami 5 dni pred in 2 dni po porodu in nedonošenčki. Več možnosti za zaplete imajo tudi tisti s kroničnimi boleznimi kože kot sta atopijski dermatitis in luskavica.
Ob ali po noricah se lahko pojavijo najrazličnejši zapleti, ki so posledica delovanja samega virusa, bakterijske superinfekcije ali pa imunskih zapletov. Najpogostejši zaplet noric je sekundarna bakterijska okužba kože, lahko pride do dehidracije, vročinskih krčev, cerebelitisa, vnetja srednjega ušesa, trombocitopenije, vaskulitisa. Pojavijo se lahko tudi življenje ogrožujoči zapleti kot so varicella pljučnica, hepatitis, encefalitis, Reyev sindrom, sepsa, nekrozantni fasciitis in sindrom toksičnega šoka.
Koliko otrok zaradi komplikacij ob prebolevanju noric potrebuje bolnišnično zdravljenje?
Vsako leto na KIBVS hospitaliziramo med 80 in 100 otrok zaradi noric. To so otroci, ki so sprejeti zaradi zapletov noric ali pa zato, ker so v osnovi imunsko oslabljeni in potrebujejo intravensko protivirusno zdravljenje.
Kako naj starši prepoznajo zaplete pri noricah, v katerih primerih je potreben pregled pri zdravniku? Ali lahko morda poveste nekaj o običajnem poteku bolezni in prepoznavanju zapletov?
Običajno se norice pričnejo s slabšim počutje in pojavom značilnega izpuščaja, ki se sprva kaže kot rožnata bunkica iz katere se hitro razvije mehurček, ki je najbolj razpoznaven izpuščaj pri noricah. Iz mehurčka nato nastane krasta, ki odpade in na tem mestu nekaj časa ostane hipopigmentirano področje. Izpuščaj je srbeč, začne se na trupu in nato razširi po celem telesu, tudi na sluznice. Pojavlja se v zagonih na nekaj dni, ki praviloma prenehajo v enem tednu, ob zagonu izpuščaja je lahko prisotna visoka temperatura. Nekaj odstotkov preboli norice brez značilnega izpuščaja oziroma povsem brez simptomov.
Obisk zdravnika je potreben, če se okoli izpuščajev širi rdečina, oteklina ali pojavi bolečina, če se dodatno pojavi izpuščaj, ki je drugačen od izpuščaja noric, če je otrok apatičen, preveč zaspan, ga zanaša, se pojavijo vročinski krči, noče piti, pogosto bruha, težko ali hitro diha ipd.
Ali imate kakšen nasvet za starše otrok, ki prebolevajo norice: kako jim olajšati simptome, ki se pojavijo ob prebolevanju noric? Kaj delati, česa ne?
Otroci morajo ostati doma, naj počivajo, pijejo dovolj tekočine, ob visoki vročini naj prejmejo paracetamol, ob srbežu lahko antihistaminike. Svetujemo redno nego kože, to je tuširanje, nato pa nežno otiranje z brisačo in nego nohtov, da si ne spraskajo mehurčkov. Odsvetujemo uporabo aspirina pri otrocih.
Od letos je možno otroke brezplačno cepiti proti virusu varicella zoster. Kakšen je pomen cepljenja, komu svetujete, da se cepi?
Najboljša in najbolj učinkovita zaščita pred noricami je cepljenje. Ker ne moremo vnaprej predvideti, pri katerih zdravih otrocih se bo bolezen zapletla, pediatri svetujemo cepljenje za vse otroke, ki nimajo kontraindikacij za cepljenje (sum na ali imunska oslabljenost, preobčutljivost na sestavine cepiva, prebolevanje akutne bolezni). Cepljenje se izvaja skupaj s cepljenjem proti ošpicam, mumpsu in rdečkam.
V ZDA imajo cepljenje proti noricam v cepilnem programu otrok že 30 let, drastično se je zmanjšala obolevnost, število hospitalizacij in smrtnost zaradi noric. Cepljenje svetujemo tudi vsem odraslim, ki noric še niso preboleli.
Ko prebolimo norice, virus varicella-zoster ostane v telesu in se lahko kasneje pojavi kot herpes zoster (pasavec). Ali lahko poveste kaj o tem: denimo, kaj so pogosti sprožitelji aktivacije virusa, ali se da to preprečiti?
Res je, herpes virusi ostanejo v telesu celo življenje. Varicella zoster virus se ‘skrije’ v senzorne ganglije hrbtenjače in lahko kasneje, v katerikoli starosti, povzroča pasovec. Pogosteje se pojavlja pri starejših ljudeh in pri ljudeh z oslabljenim imunskim odzivom ter kroničnimi boleznimi. Zagon lahko sproži travma ali stres, pojavi pa se tudi brez nekega evidentega razloga. Hepes zoster se največkrat prične z bolečino v predelu, ki ga oživčuje živec, v katerem virus miruje. Kmalu se pojavi še izpuščaj, najprej rdečina, nato tipični mehurčki, ki vztrajajo več dni in se nato posušijo v kraste, ki postopoma odpadejo. Največkrat je prizadeto le področje enega živca, če pa se razširi na več sosednjih ali oddaljenih področij, moramo bolnike hospitalizirati in zdraviti s protivirusnimi zdravili intravensko. Tudi herpes zoster ima lahko zaplete, kot so bakterijska superinfekcija kože, meningitis, prizadetost vida. Najbolj nadležna pa je tako imenovana postherpetična nevralgija – to je bolečina na mestu pasovca, ki vztraja tudi po izginotju izpuščaja in je lahko zelo boleča ter težka za zdravljenje.
Pasavec uspešno preprečujemo s cepljenjem proti noricam in s cepljenjem proti herpes zostru, ki ga lahko opravijo osebe starejše od 18 let. Za osebe z dejavniki tveganja je na voljo brezplačno.
