V želji, da bi neko delo opravili bolj zbrano in se izognili motnjam, ljudje včasih ugasnemo telefon ali ga umaknemo na mesto, da nas ne moti. Vse v upanju, da bomo tako bolj zbrani in osredotočeni na delo. Pa je res tako?
Nedavna raziskava je sicer pokazala, da so udeleženci pametni telefon takrat, ko je bil spravljen dlje od njih, uporabljali manj, a so medtem svojo pozornost preusmerili na druge naprave, kot je npr. prenosni računalnik.
Telefon ni ključni problem
Zaradi svoje funkcionalnosti, prenosljivosti in prefinjene oblike so pametni telefoni pogost vir motenj zbranosti. Tudi kadar niso na dosegu roke, ljudje spontano posegajo po njem ali podobnih napravah, ki nudijo zabavo in povezovanje.
Raziskava poudarja, da ne bi smeli kriviti naprav, temveč se usmeriti na način in navade, kako jih uporabljamo.
Ključni problem ni telefon sam, temveč globoko zakoreninjene navade in rutine, ki smo jih razvili pri njegovi uporabi.
Ključna dejstva:
- Ne gre samo za bližino: Čeprav se uporaba telefona zmanjša, motnje ne izginejo.
- Navade povzročajo motnje: Ljudje namesto na telefon pozornost preusmerijo na prenosne računalnike.
- Telefon ostaja prva izbira za motnje: Zaradi svoje priročnosti in vsestranskosti je še vedno glavno orodje za odvračanje pozornosti.
Kako moteči so v resnici telefoni
Telefoni so pogost vir motenj. V povprečju jih uporabljamo vsakih štiri do šest minut. Ta vzorec je pogosto posledica navade in obvestil, ki prekinjajo zbranost, tok misli, dela in zmanjšujejo produktivnost. Nova študija, objavljena v Frontiers in Computer Science, je preučila, ali lahko že samo to, da med delom telefon odložimo nekoliko dlje od sebe, vpliva na njegovo uporabo za dejavnosti, ki niso povezane z delom.
“Študija kaže, da zgolj pospravljanje pametnega telefona morda ne bo dovolj za zmanjšanje prekinitev in odlašanja ali za povečanje osredotočenosti,” pravi avtor študije, dr. Maxi Heitmayer z Londonske šole za ekonomijo. “Težava ni v sami napravi, ampak v navadah in rutinah, ki smo jih razvili z njeno uporabo.“
Naprava proti razdalji
V raziskavi je sodelovalo 22 udeležencev. Dva dni so z napravami, ki jih običajno uporabljajo pri svojem delu (prenosnik, telefon), delali v zasebni, zvočno izolirani sobi. Nastavitev obvestil niso spremenili in so ostala tako kot običajno.
Udeleženci so delali v dveh različnih pogojih: v prvem so imeli telefon na svoji delovni mizi, v drugem je bil telefon postavljen na ločeno mizo, oddaljeno 1,5 metra.
Omejena dostopnost telefona je res zmanjšala njegovo uporabo, vendar udeleženci niso imeli manj motenj – preusmerili so se na prenosne računalnike. V obeh pogojih so udeleženci porabili enako količino časa za delo in prosti čas.
Vsak bije neenak boj s telefonom
“Pametni telefon je vaša povezava z bližnjimi in službo. Je vaš navigacijski sistem, budilka, predvajalnik glasbe in vir informacij. Ni presenetljivo, da se ljudje obračajo na orodje, ki ponuja vse,“
pojasnjuje Heitmayer.
Čeprav lahko tudi računalnike uporabljamo na podoben način, je njihova uporaba manj prijetna na dotik, poleg tega niso tako priročni in prenosljivi kot telefoni.
Oblikovan za motnje
Če želimo optimizirati čas in delati brez motenj, lahko obvestila na telefonu nastavimo tako, da prispejo le ob določenih urah ali jih popolnoma izklopimo. Res pa je, da “kadarkoli se pojavi kratek premor, ljudje preverijo telefon”, svoja opažanja deli Heitmayer. “Največji kradljivci pozornosti so razviti s strani velikih korporacij, ki močno profitirajo od naše nezmožnosti upreti se skušnjavi. Vse to je namerno zasnovano tako. Te naprave so izjemno uporabne in lahko spodbujajo učenje ter ustvarjalnost, vendar imajo tudi ceno, s katero se večina odraslih težko spopada. Tega preprosto ne smemo ignorirati.“
Heitmayer poudarja, da bi se v prihodnosti morali osredotočiti na zaščito uporabnikov, še posebej mladih. Kako pa je pri vas? Vam uspeva? Delite svoje izkušnje z nami na [email protected].
Ko telefona ni, ljudje uporabljajo računalnik: razdalja do pametnega telefona zmanjša njegovo uporabo, ne pa tudi splošnih motenj in razdrobljenosti nalog med delom.
Raziskava Maxi Heitmayer et al. Frontiers in Computer Science
vir: https://neurosciencenews.com/digital-distraction-psychology-28521/
