Tako kažejo podatki prve Nacionalne raziskave zdravstvene pismenosti v Sloveniji, ki jo je izvedel Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Ugotovitve raziskave je predstavila Sanja Vrbovšek, vodja Oddelka za integrirano preventivo kroničnih bolezni pri odraslih na NIJZ.
Pot bolnika je neposredno povezana tudi z zdravstveno pismenostjo, je uvodoma povedala Vrbovškova na konferenci Življenje z rakom, na kateri sta bili v središču poklicna rehabilitacija in pot bolnika skozi zdravstveni sistem. V okviru projekta Dvig zdravstvene pismenosti v Sloveniji – ZaPiS so na NIJZ želeli ugotoviti, kakšna je zdravstvena pismenost odraslih prebivalcev Slovenije. “Zdravstvena pismenost je pomembna determinanta zdravja; gre za znanje, kompetence in motivacijo ljudi za obdelavo zdravstvenih informacij. Vključuje štiri dimenzije, prva se nanaša na dostopanje do zdravstvenih informacij, druga na razumevanje in naslednji dve na presojo in uporabo zdravstvenih informacij v vsakdanjem življenju. Zdravstveni delavci marsikdaj enačimo zdravstveno pismenost z informiranjem, a zdravstvena pismenost je več kot zgolj posredovanje informacij,” je povedala Vrbovškova.
Velik pomen zdravstvene pismenosti
Na zdravstveno pismenost vplivajo številni dejavniki, kot so starost, izobrazba, zaposlitveni status, družbeno-ekonomski status, omrežje socialne opore in kulturni kontekst. Pomembna pa je zato, ker vpliva na to, ali bo na primer bolnik razumel navodila za zdravljenje, ali bo zmožen komunicirati z zdravnikom, medicinsko sestro, ne nazadnje ali bo zmogel postavljati vprašanja v ordinaciji. Z zdravstveno pismenostjo je povezana tudi zmožnost spreminjanja nezdravih življenjskih navad.
Raziskave kažejo, da osebe z nižjo stopnjo zdravstvene pismenosti večkrat vstopajo v zdravstveni sistem. Posledice nizke stopnje zdravstvene pismenosti so povezane tudi s slabim poznavanjem in težjim obvladovanjem bolezni. Vrbovškova pa je še dodala, da zdravstvene pismenosti v posamezni državi ne določajo le zmožnosti posameznikov, temveč tudi odzivnost zdravstvenih institucij in organizacij.
Raziskave kažejo, da osebe z nižjo stopnjo zdravstvene pismenosti večkrat vstopajo v zdravstveni sistem. Posledice nizke stopnje zdravstvene pismenosti so povezane tudi s slabim poznavanjem in težjim obvladovanjem bolezni, ker ne razumejo navodil.
Kaj so pokazali prvi rezultati
“V projektu ZaPiS smo najprej izvedli raziskavo populacijske zdravstvene pismenosti, v letošnjem letu pa bomo raziskovali tudi organizacijsko zdravstveno pismenost, torej kako se zdravstvene organizacije odzivajo na potrebe bolnikov glede na njihovo zdravstveno pismenost, kako jih usmerjajo, kam se pacient lahko obrne, ko vstopa v zdravstvene institucije. Pomembna je tudi komunikacija, kako informacije posredujemo pacientom,” je pojasnila Vrbovškova.
V Nacionalni raziskavi zdravstvene pismenosti v Sloveniji, ki je del večje mednarodne raziskave 16 držav in Slovenije, je bilo pri nas v verjetnostni vzorec vključenih 3.360 oseb. Ugotovili so, da ima skoraj polovica odraslih (48 odstotkov) omejeno zdravstveno pismenost, med osebami s kronično boleznijo je ta delež še večji (55 odstotkov). Te osebe imajo težave bodisi z dostopanjem, razumevanjem, presojo bodisi z uporabo zdravstvenih informacij. V Sloveniji so ugotovili, da sta najbolj problematični dimenziji uporaba in presoja zdravstvenih informacij. Več težav s presojo zdravstvenih informacij imajo kronični bolniki. Kronični bolniki imajo torej nižjo stopnjo zdravstvene pismenosti, kar je sicer pričakovano tudi glede na dejstvo, da je večji delež kroničnih bolnikov starejših, je povedala Vrbovškova. “Podobno kot v ostalih državah smo tudi v Sloveniji zaznali socialni gradient, torej slabšo zdravstveno pismenost pri osebah z nižjo stopnjo izobrazbe, nižjim socialnim statusom, slabšim omrežjem socialne opore in pri osebah, ki so bolj finančno prikrajšane.”
Po podatkih ZaPiS ima skoraj polovica odraslih (48 odstotkov) omejeno zdravstveno pismenost, med osebami s kronično boleznijo je ta delež še večji (55 odstotkov). Najbolj problematični dimenziji sta uporaba in presoja zdravstvenih informacij.
Največji izzivi
Katera pa so tista opravila, ki so izkazala kot najbolj problematična? “Kot najbolj problematično so odrasli identificirali presojo zanesljivosti informacij o boleznih in zdravstvenih tveganjih v medijih. Presenetilo pa nas je to, da so odrasli kot težko opravilo ocenili pridružitev skupini, društvu za telesno dejavnost. Težave imajo tudi s presojo informacij v medijih o zaščiti pred boleznijo, na primer s cepljenjem, in z razumevanjem deklaracij na embalaži živil.”
Navigacija po zdravstvenem sistemu
V Sloveniji imamo tudi težave z navigacijsko zdravstveno pismenostjo, je še razložila Vrbovškova. “Ljudje imajo težave z orientacijo v zdravstvenem sistemu, z njegovim poznavanjem, kako poznajo svoje pravice in, na primer, kaj krije zdravstveno zavarovanje. Kar 61 odstotkov odraslih oseb ima omejeno navigacijsko zdravstveno pismenost, med osebami s kronično boleznijo pa je takšnih kar 68 odstotkov.”
Težavno tudi iskanje informacij
V raziskavi so še ugotovili, da na spletu zdravstvene informacije iščeta dve tretjini ljudi. Anketiranim se zdi zelo pomembno, da imajo možnost poiskati zdravstvene informacije na spletu, najraje imajo kratke in enostavne razlage, težko pa razberejo, katere informacije so zanje relevantne. Približno ena četrtina jih meni, da lahko zaupajo večini informacij o zdravju na spletu, petina jih meni, da spletni iskalniki sami ločijo med kakovostnimi in nekakovostnimi zdravstvenimi informacijami, skoraj četrtine pa ne zanima avtor informacije, je še povedala raziskovalka z NIJZ.
