Ob tem pa ni vse tako enostavno in se pojavljajo številni pomisleki in zadržki. Enega je že leta 2023 na Varnostnem svetu ZN sprožil generalni sekretar António Guterres in opozoril na možnost zlonamerne uporabe umetne inteligence.
Kako lahko zdravstvo obvladuje izzive umetne inteligence
Umetna inteligenca v medicini ni nekaj novega. Strojno učenje se že več let učinkovito uporablja pri interpretaciji zdravstvenih izvidov, na primer pri mamografiji. Študija, ki so jo izvedli, je pokazala, da umetna inteligenca dosega podobne rezultate, kot če bi izvid interpretiral strokovnjak specialist, s tem da se čas skrajša za polovico in s tem tudi obremenjenost kadra.
Ta napredek pa prinaša tudi resna tveganja in za zdaj še ne more nadomestiti človeške presoje. Predvsem zato ne, ker je uporaba za raznovrstne podatke zapletena, poleg tega je zaradi različnih modelov zbiranja podatkov, na katerih sloni, in njihove vprašljive kakovosti, težko oceniti njihovo primernost in posplošljivost.
Dodatno skrb povzroča tudi vprašanje zasebnosti in varnosti. Umetna inteligenca namreč sloni na podatkih resničnih ljudi in bolnikov. Prenos osebnih podatkov tehnološkim podjetjem brez ustrezne zakonodaje tako lahko ogroža zasebnost bolnikov. Zato nekatera podjetja na lovu za podatki izkoriščajo slabše varovane in zakonodajno bolje neurejene države.
Kako zagotoviti, da umetna inteligenca v zdravstvu ne bo zlorabljena
Pomembno je, da se zavedamo odgovornosti pri uvedbi umetne inteligence na področja v medicini. Pri tem imajo pomembno vlogo tako strokovna javnost kot politika. Tako tudi Varnostni svet poziva k zagotovitvi preglednosti, odgovornosti in nadzoru nad umetno inteligenco.
Regulatorji morajo ukrepati, da zagotovijo varnost, zasebnost in etično prakso. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta EU o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci (na kratko Akt o umetni inteligenci), ki je bila sprejeta 12. julija 2024 in objavljena v Uradnem listu Evropske unije, je prvi dokument, ki celovito ureja zakonodajo in postavlja jasne smernice za razvijalce, uporabnike in regulatorje umetne inteligence. V celoti se bo začel uporabljati 2. avgusta 2026, do takrat pa bo treba še marsikaj urediti.
Na poskuse ureditve tega področja so se tehnološka podjetja, kot so Amazon, Google in Epic odzvali z nasprotovanjem. Napetosti med komercialnimi interesi in preglednostjo zaenkrat ostajajo.
Še je čas, da ustvarimo prihodnost, ki si jo želimo in izkoristimo prednosti, ki jih umetna inteligenca prinaša in preprečimo črne scenarije, ki bi se lahko zgodili, če bi kaj šlo narobe. Od nje imamo lahko koristi, če bo le integracija preudarna in previdna.
Umetna inteligenca ima prednosti, ki bi prakso v zdravstvu lahko obrnila na bolje, kot pomoč in ne kot nadomestilo za zdravnike.
Kako vam lahko koristi umetna inteligenca
Na portalu Med.Over.Net uporabljamo pomoč umetne inteligence imenovan MedAsk. Gre za pogovornega asistenta, s katerim lahko posameznik preveri svoje simptome in zdravstvene težave. MedAsk predstavlja pomemben korak naprej v diagnostiki, podprti z UI, saj z 91-odstotno natančnostjo dosega rekordni rezultat. Ob tem je pomembno poudariti, da MedAsk omogoča anonimno oceno simptomov prek varne arhitekture, ki ne shranjuje osebnih podatkov, s čimer zagotavlja visoko raven zasebnosti in skladnosti. Posamezniku omogoča, da lažje razišče svoje simptome, jih bolje razume in uporabi kot pomoč pri iskanju rešitev in pri pogovoru s svojim zdravnikom. Več o pogovornem modelu lahko preberete v članku Umetna inteligenca vam lahko pomaga do diagnoze ali uporabiti ikono, ki se skriva v desnem spodnjem delu zaslona.
Kakšna vprašanja uporabnike Med.Over.Net-a najpogosteje zanimajo
Pogovorni asistent MedAsk je na Med.Over.Net v uporabi od aprila. V prvem mesecu je bilo največ vprašanj uporabnikov povezanih s stanji, ki so na koncu bila diagnosticirana kot ena od oblik glavobola (tenzijski, cervikogeni, migrenski glavobol) in migrene, gripa, bronhitis ter različne vrste radikulopatije (klinično stanje, ki vključuje enega ali več živčnih korenin in povzroča moteno delovanje prizadetega živca). V maju pa so uporabniki največ trpeli in spraševali zaradi težav s kožo, ki jih je sistem prepoznal kot različne vrste dermatitisov, ekcemov, psoriatičnega artritisa in garij. Še vedno so se pojavljale težave z glavoboli in prizadetimi živci. Na novo je bilo nekaj težav povezanih z anksiozno motnjo, pretresi možganov in ortopedskimi boleznimi.
Viri:
https://www.thelancet.com/journals/lancet/article/PIIS0140-6736(23)01668-9/fulltext
https://www.gov.si/novice/2024-08-01-danes-je-zacela-veljati-evropska-uredba-o-umetni-inteligenci-prva-taka-celovita-zakonodaja-na-svetu
interna statistika Med.Over.Net
