Topla voda, ki prihaja iz cevi ali bojlerjev, lahko vsebuje težke kovine, bakterije in druge škodljive snovi, ki jih v hladni vodi običajno ni. V Sloveniji zato Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) priporoča, da za pitje uporabljate izključno hladno vodo iz kuhinjske pipe.
Zakaj pitje tople vode ni varno?
Povečana vsebnost kovin
Topla voda pospešuje korozijo cevi, kar pomeni, da se v vodo izločajo kovine, kot sta baker in svinec. Po podatkih NIJZ se koncentracija bakra pri 60 °C lahko poveča za trikrat, medtem ko se svinec izloča hitreje že pri 30 °C. To je še posebej tvegano v starejših objektih, kjer so cevi iz starejših materialov.
Razmnoževanje bakterij
Topla voda predstavlja idealne pogoje za rast mikroorganizmov, vključno z nevarnimi bakterijami, kot so legionele, kampilobakter, Aeromonas spp. in Clostridium perfringens.
- Pri temperaturi nad 15 °C se začne povečevati število koliformnih bakterij.
- Pri 25–50 °C se mikroorganizmi razmnožujejo najhitreje.
- Bojlerji, še posebej v večstanovanjskih stavbah, lahko predstavljajo resno tveganje za okužbe.
Slabša učinkovitost dezinfekcije
Višje temperature zmanjšujejo učinkovitost kloriranja – prosti klor se hitreje porablja, kar poveča nevarnost mikrobiološke neskladnosti vode.
Kaj priporočajo strokovnjaki?
Za varno uživanje pitne vode upoštevajte naslednja priporočila:
- Vedno uporabljajte hladno vodo iz kuhinjske pipe. S tem zmanjšate možnost onesnaženja s kovinami in bakterijami.
- Ne pijte tople vode neposredno iz pipe. Lahko vsebuje škodljive snovi.
- Pustite vodo teči 10–20 sekund, preden jo pijete. S tem izperete stoječo in zastalo vodo iz cevi.
- Za kuhanje najprej natočite hladno vodo, nato pa jo segrejte v grelniku vode ali loncu.
- Izogibajte se vodi iz bojlerjev in kopalnic, saj ne zagotavljajo enake kakovosti kot hladna voda iz kuhinjske pipe.
Kakšna je priporočena temperatura pitne vode?
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) priporoča, da temperatura ne presega 20 °C, saj nižje temperature zmanjšujejo tveganje za razvoj mikroorganizmov in sproščanje kovin iz cevi. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) dovoljuje nekoliko višjo mejo, do 25 °C, a kjer je mogoče, prav tako svetuje temperaturo do 20 °C. Čeprav slovenska Uredba o pitni vodi ne določa obvezne mejne vrednosti za temperaturo, velja splošno pravilo – hladnejša voda je bolj varna.
Kdaj je tveganje še večje?
Tveganje za onesnaženje tople vode je večje v naslednjih primerih:
- Po daljši odsotnosti, ko je voda v ceveh zastala.
- Poleti, ko je temperatura vode višja.
- V starejših stavbah z dotrajanimi cevmi.
- Pri uporabi bojlerjev z usedlinami in rjo.
To pravijo raziskave
V poletnih mesecih je dvakrat večja verjetnost, da voda preseže mejne vrednosti za svinec, kažejo podatki, ki jih povzema NIJZ. Prav tako so s povišanjem temperature zaznali povečanje trihalometanov (THM) – stranskih produktov dezinfekcije, ki imajo potencialne dolgoročne učinke na zdravje.
Za zagotovitev varne pitne vode si zapomnite!
- Vedno pijte hladno vodo iz kuhinjske pipe.
- Izogibajte se pitju vode iz bojlerja ali kopalniške pipe.
- Po daljšem mirovanju pustite vodo teči 10–20 sekund.
- Če si želite tople vode, uporabite hladno vodo in jo prekuhajte.
Topla voda iz pipe morda deluje praktično, a za vaše zdravje ni vedno najvarnejša izbira. Če želite zmanjšati tveganje za izpostavljenost težkim kovinam in bakterijam, vedno posezite po hladni vodi iz kuhinjske pipe. Preventiva je preprosta – in učinkovita.
VIR
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Temperatura pitne vode na pipi uporabnika. Dostopno na: https://nijz.si/moje-okolje/pitna-voda/temperatura-pitne-vode-na-pipi-uporabnika/ (zadnji dostop: junij 2025)
