Beljakovine so predstavljene kot čudežna rešitev za izgubo telesne teže, pridobivanje mišične mase in dolgotrajen občutek sitosti ob nižjem vnosu kalorij. Vendar pa nas to lahko zavede – pretirana obsedenost z beljakovinami morda pomeni, da jih zaužijemo več, kot jih naše telo dejansko potrebuje, poroča britanski The Independent.
“Vedno obstajajo prehranski trendi, ki gredo v ekstreme,” opozarja fiziolog dr. George Wells. “Nekoč je bila popularna prehrana z nizko vsebnostjo maščob, nato brez sladkorja, zdaj pa visoko-beljakovinska. Takšni ekstremi pritegnejo pozornost, a za naše zdravje niso koristni, niti se dolgoročno ne obdržijo.“
Seveda so beljakovine nujno potrebne za delovanje telesa – sodelujejo pri gradnji in ohranjanju mišic, krepitvi imunskega sistema in pridobivanju energije. Splošno priporočilo je, da naj bi nekaj več kot tretjina dnevnega energijskega vnosa izvirala iz beljakovin, kar za povprečnega odraslega pomeni vsaj 50 gramov na dan. “Toda če zaužijemo preveč beljakovin, lahko telo težko presnavlja aminokisline. Tu lahko pomagajo prehranske vlaknine,” opozarja dr. Wells.
Zakaj pozabljamo na vlaknine?
Prehranske vlaknine so nepogrešljiv del uravnotežene prehrane, ki so pomembne za urejanje prebave, pa tudi splošno zdravje. Nahajajo se predvsem v polnovrednih žitih, sadju in zelenjavi. Priporočen dnevni vnos za odrasle znaša 30 gramov, navaja slovenski portal Prehrana.si.
Dietetičarka Kim Lindsay meni, da so vlaknine postale kolateralna škoda prehranskih trendov, ki demonizirajo ogljikove hidrate: “Če sledimo prehrani z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov in visokim deležem beljakovin, s tem nehote zmanjšamo tudi vnos vlaknin. Uravnotežena prehrana mora vključevati rastlinska živila, beljakovine in zdrave maščobe.“
Zdravstvene koristi vlaknin
Raziskave kažejo, da uživanje zadosti prehranskih vlaknin znižuje tveganje za koronarno srčno bolezen, kap, sladkorno bolezen, debelost in nekatere bolezni prebavil. Določene vrste vlaknin, kot so beta-glukani iz ovsa in ječmena, dokazano prispevajo k uravnavanju ravni holesterola v krvi. Vlaknine prav tako vplivajo na počasnejšo absorpcijo sladkorjev, kar pomaga pri uravnavanju glukoze v krvi. Ta učinek je opažen pri pektinih (v sadju) ter beta-glukanih iz ječmena in ovsa.
Ker jih človeški prebavni sistem ne more razgraditi, vlaknine v nespremenjeni obliki prispejo v debelo črevo, kjer služijo kot hrana za koristne mikroorganizme v črevesni mikrobioti. Takšne vlaknine imenujemo tudi prebiotiki. Vendar pa lahko prekomerno uživanje določenih vrst vlaknin povzroči napenjanje ali druge prebavne težave zaradi tvorbe plinov.
Kaj dejansko jemo – in zakaj
“Zlahka nas premamijo visoko predelana živila, ker so narejena tako, da so izjemno okusna,” pravi dr. Wells. “Polna so sladkorja in soli, kar v nas sproža željo po še več. Nimajo pa nobene prave vrednosti za sitost in so slaba za zdravje.“
Namesto da posegamo po predelanih izdelkih z dodanimi beljakovinami ali vlakninami, se je bolje osredotočiti na naravna živila, ki so že sama po sebi bogata s hranili.
Viri:
- The Independent. Dostopno na: Everyone’s obsessed with protein but what we’re actually lacking is fiber. Zadnji dostop: Maj 2025
- Prehrana.si. Dostopno na: Prehranske vlaknine. Zadnji dostop: Maj 2025
- Prehrana.si. Dostopno na: Beljakovine (proteini). Zadnji dostop: Maj 2025
