To vprašanje bi si pred začetkom zveze moral postaviti vsak od nas. Kakšen je vaš odgovor?

Foto: Profimedia,

To vprašanje bi si moral (samokritično) zastaviti vsak med nami, saj k temu, ali je partnerski odnos dober ali slab oba partnerja vplivata v podobni meri. Zato je predstava, da moramo samo najti ustreznega partnerja, potem bova srečno živela do konca dni, precej varljiva.

Kje je največ izzivov v sodobnih partnerstvih?

To je zelo kompleksno vprašanje, saj se vsako partnerstvo razlikuje od drugega in se sooča s svojimi specifičnimi težavami, ki so odraz edinstvenosti osebnosti obeh partnerjev.  Tako kot dva prstna odtisa nista enaka, tako tudi dve osebnosti nista povsem enaki . Zato je tudi rezultat prepletanja dveh različnih osebnosti edinstven vzorec prednosti in izzivov znotraj njunega odnosa. 

Oba partnerja vstopata v odnos s svojimi (realnimi ali otroško nesorazmernimi) potrebami in željami, ki morajo biti vsaj do neke mere zadovoljene, da bi bili zadovoljni v določenem od nosu. To pomeni, da je zadovoljstvo ali nezadovoljstvo ali celo težave  v odnosu odvisno v veliki meri od tega, koliko sta partnerja pripravljena vlagati v posamezna področja njunega odnosa. 

Če je vlaganje partnerjev  približno vzajemno in sorazmerno, se ponavadi oba v odnosu počutita prijetno, sicer pa se slej kot prej pri  najmanj enem partnerju pojavi občutek prikrajšan osti, zanemarjenosti.  Lahko pa je tudi obratno, če so pričakovanja enega ali obeh partnerjev nesorazmerno velika, je prvi (nerealno)  prikrajšan, drugemu pa zbuja občutke neustreznosti ali celo krivde.

Področja in komponente partnerstva

Ta področja so tri:

  • Področje ljubezni, ki nam prinaša občutek, da smo ljubljeni.
  • Področje odgovornosti, ki nam omogoča, da se počutimo varne in
  • Področje komunikacije, ki gradi občutek povezanosti.

Področje ljubezni sestavljajo štiri komponente:

  • Občutek bližine in intimnosti partnerja gradita  skozi medsebojno odprtost in občutek pripadnosti ter s sprejemanje drug drugega;
  • kot čustveno vlaganje  razumemo  to, da se drug drugemu čustveno odpremo, se predamo  drug drugemu, kakor tudi izražanje in sprejemanje čustev drug drugega;
  • na področje ljubezni sodi tudi erotika in spolnost, medsebojno zapeljevanje, privlačnost ter delitev čutnosti in  spolnosti;
  • občutek ljubljenosti gradi tudi pozornost in skrb za partnerja, ki se kaže skozi upoštevanje partnerjevih želja in potreb, odrekanje v prid partnerju, pomoč in podpora partnerju.

Področje odgovornosti gradijo naslednje štiri komponente:

  • Zajema razmerje med  skupnim časom in tistim, ki ga namenita vsak sebi in svojim interesom;
  • sem sodi tudi finančno vlaganje v partnerstvo, razpolaganje in upravljanje s skupnimi in individualnimi finančnimi sredstvi;
  •  delitev in prevzemanje skrbi in odgovornosti za partnerstvo  je eden temeljnih dogovorov, ki bi ga morala partnerja skleniti, saj partnerstvo zahteva delitev obveznosti in opravil, vključno s skrbjo za otroke;
  • partnerja ponavadi tudi ustvarita bolj ali manj formalizirano skupnost in določeno obliko skupnega življenja oziroma sobivanja.

Področje komunikacije pa sestavljajo:

  • Komuniciranje med partnerjema zajema od  pripravljenosti na komunikacijo do  reševanja konfliktov in težav;
  • zelo pomembna komponenta je pripravljenost na kompromise in prilagajanje, ki pomeni usklajevanje in prilagajanje individualnih ciljev s skupnimi cilj;
  • medsebojno spoštovanje je temelj vsakega zdravega partnerstva, s čemer mislimo predvsem spoštovanje osebnosti, medsebojnih meja in razlik med partnerjema;
  • medsebojno zaupanje temelji na medsebojni odkritosti, torej tudi na spoštljivemu izražanju nestrinjanj in različnih pogledov, gradi pa tako občutek varnosti kot povezanosti med partnerjema

Vzajemna skrb za  zapolnjevanje potreb in želja

Vse te komponente bi morale biti prisotne v partnerstvu v ustrezni meri. Če je določeni komponenti namenjeno premalo ali preveč pozornosti, to ne podpira skladnosti odnosa: če na primer pogovoru namenimo premalo časa, se ponavadi začnejo kopičiti nesporazumi. Enako težavo lahko pomeni tudi neprestano pogovarjanje o določenem problemu, saj to ponavadi pomeni, da partnerja problem samo premlevata, namesto da bi poiskala rešitve zanj.

Načeloma vsi partnerji želijo in pričakujejo, da naj bi vsak vlagal približno polovico v vsako področje, vendar pa se v realnosti ponavadi sporazumemo ali pogajamo, da eden vlaga nekoliko več na enem, drugi pa na katerem drugem področju. 

V številnih partnerstvih ženske nekaj več svoje energije namenijo skrbi za otroke, zlasti v prvih letih, medtem ko moški v tem obdobju ponavadi prevzame katero drugo področje, na primer nekaj več finančnega vložka ali podobno.

Razlika med pripravljenost za vlaganje med potencialnima partnerjema in razlika med pričakovanji je vedno prisotna in tudi normalna, če le ta ni prevelika. Če pa je neravnotežje preveliko, pa se v partnerstvu kopičijo nelagodja in agresija zaradi nerealnih ali neizpolnjenih pričakovanj in neravnovesja med vložkom in dobitkom.

Ali imam kapacitete za kvalitetno partnerstvo?

Program Partner 360 nam omogoča, da skozi strokovno sestavljene vprašalnike prepoznamo svoje (in partnerjeve) kapacitete za kvalitetno partnerstvo, pa tudi tista področja, kjer smo morebiti šibkejši. Omogoča nam tudi, da šibkejša področja s pomočjo izkustvenih delavnic nadgradimo in preoblikujemo v ustreznejša in tako lahko precej povečamo naše možnosti, da izberemo ustreznejšega partnerja ter izgradimo ali nadgradimo kvaliteten partnerski odnos.

Avtor

N.M.

New Report

Close