Sedem let trajajoča raziskava je pokazala, da so starejši odrasli, ki so vsakodnevno dalj časa sedeli, hitreje izgubili možganski volumen in doživeli hitrejši upad kognitivnih sposobnosti – tudi tisti, ki so sicer bili redno telesno aktivni. To odločno spodkopava pogosto prepričanje, da telesna aktivnost izniči škodljive učinke dolgotrajnega sedenja, poroča Study Finds.
Poškodbe v delih možganov, ki jih prizadene Alzheimerjeva bolezen
Raziskovalci s Centra za spomin in Alzheimerjevo bolezen univerze Vanderbilt so sedem let spremljali 404 starejše osebe, njihova povprečna starost je bila 71 let. Uporabljali so zapestne senzorje gibanja, ki so natančno merili vsakodnevne aktivnosti. Povprečen udeleženec je sedel kar 13 ur na dan – številka, ki morda deluje pretirana, vendar pogosto pozabljamo, da sedimo tudi, ko vozimo avto, morda sedimo na avtvobusu, jemo, urejamo birokracijo, zvečer počivamo …
Najopaznejše spremembe zaradi dolgotrajnega sedenja so raziskovalci odkrili v predelih možganov, ki jih Alzheimerjeva bolezen najhitreje prizadene. Udeleženci, ki so največ sedeli, so imeli tanjše možganske skorje na teh območjih in so dosegali slabše rezultate pri spominskih nalogah, ki so zahtevale priklic preteklih dogodkov. Sčasoma so pri osebah, ki so najdlje sedele, zaznali tudi hitrejše krčenje hipokampusa – predela, odgovornega za tvorbo spominov – ter slabšanje sposobnosti poimenovanja predmetov in hitre obdelave informacij.
Dodatno poveča tveganje genetski dejavnik
Sedeči način življenja je imel še močnejše negativne učinke pri posameznikih, ki so bili nosilci genske različice APOE-ε4 – ta dokazano povečuje tveganje za Alzheimerjevo bolezen. V primerjavi z osebami brez te genske različice so nosilci APOE-ε4, ki so veliko sedeli, pokazali izrazitejše zmanjšanje skupnega možganskega volumna ter zmanjšanje volumna čelnega ter temenskega režnja.
Raziskava, objavljena v strokovni reviji Alzheimer’s & Dementia, je zaključila: “Nosilci gena APOE-ε4 so očitno bolj dovzetni za nevrodegeneracijo, povezano s sedečim načinom življenja – ne glede na raven telesne aktivnosti.”
Čeprav so pretekle raziskave dolgotrajno sedenje že povezale s srčno-žilnimi boleznimi, sladkorno boleznijo in rakom, ta študija kaže, da je treba na seznam dodati tudi bolezni možganov. Raziskovalci menijo, da dolgotrajno sedenje vpliva na ožilje v možganih, poveča vnetne procese in zmanjša povezave med možganskimi celicami.
Potek raziskave
Udeleženci so nosili napredno tehnologijo, ki je beležila gibanje kar 30-krat na sekundo. Na ta način so raziskovalci natančno razlikovali, kdaj so udeleženci mirovali, bili lažje aktivni (denimo počasi hodili), ali se bolj intenzivno gibali. Sodobna tehnologija jim je omogočila veliko bolj zanesljive podatke, ko bi jih dobili, če bi se zanašali na osebne ocene posameznikov.
Vsak udeleženec je na začetku raziskave in nato še v času spremljanja opravil celovite kognitivne teste ter natančne možganske preiskave. Posebno pozornost so namenili meritvam v regijah, ki jih Alzheimerjeva bolezen najprej prizadene.
Kaj lahko naredimo za zdravje možganov?
Z razmahom pametnih telefonov in umetne inteligence je opravljanje številnih vsakdanjih opravil postalo mogoče kar s kavča – posledično so ljudje vse manj aktivni. Pretekle raziskave že kažejo, da povprečen starejši odrasli presedi več kot 9 ur na dan – in to še pred pandemijo, ki je le še poglobila sedeč življenjski slog.
Sporočilo raziskave je jasno: zmanjšanje časa, preživetega v sedečem položaju, je za zdravje možganov prav tako pomembno kot redna telesna vadba. Rešitev so majhne, a učinkovite spremembe, denimo pogosti premori sedenja in vključevanje več telesne aktivnosti v vsakdanje opravke.
Sporočilo raziskovalcev je enostavno, a pomembno: ni dovolj, da se gibate – pomembno je tudi, da čim manj sedite. Zdravje možganov je odvisno od tega, kako preživimo ves svoj dan, ne le uro med telesno aktivnostjo.
Vira:
- Study Finds. Dostopno na: Sitting Too Much? Your Brain Could Be Shrinking, Even If You Exercise Regularly. Zadnji dostop: Maj 2025
- Gogniat MA, Khan OA, Li J, Park C, et al. Increased sedentary behavior is associated with neurodegeneration and worse cognition in older adults over a 7-year period despite high levels of physical activity. Alzheimers Dement. 2025 May;21(5):e70157. doi: 10.1002/alz.70157. PMID: 40357887.
