Tako so strokovnjaki opozorili na novinarski konferenci Društva uroloških bolnikov Slovenije, ki se je odvijala 17. junija.
Kri v urinu je znak za alarm
“Kri v urinu je vedno nenormalna in zahteva takojšen pregled. Ker so simptomi podobni vnetju sečil, družinski zdravniki bolezen včasih spregledajo, zato bolnik k urologu pride z zamudo,” je opozoril doc. dr. Simon Hawlina, dr. med., s KO za urologijo UKC Ljubljana. Med druge opozorilne znake spadajo dolgotrajne težave z uriniranjem, kot sta pekoč občutek in bolečina.
Rak mehurja je pogostejši pri moških – kar dve tretjini bolnikov je moških. Najpogosteje se pojavi po 60. letu, vendar se lahko pojavi tudi v mlajših: “Pred dnevi sem raka mehurja odkril pri 40-letniku, zato naj vsak, tudi mlajši, ob pojavu krvi v urinu obišče zdravnika – četudi se pojavi le enkrat,” je poudaril dr. Hawlina.
Diagnostika in zdravljenje
Osnovna preiskava pri sumu na raka je ultrazvok sečil, ki ga lahko opravi osebni zdravnik, tudi ob sumu na okužbo. Urologi nato lahko opravijo še cistoskopijo – endoskopski pregled mehurja – po potrebi pa tudi CT urografijo. Če je ugotovljen tumor, bolnika uvrstijo v čakalno vrsto za transuretralno resekcijo tumorja v mehurju (TURB), s katero odstranijo sumljivo tkivo in določijo stopnjo malignosti. Čakalna doba za ta poseg je trenutno približno tri mesece.
Zdravljenje je odvisno od stadija bolezni. “Pri površinskem raku zdravljenje poteka pri urologih, pri napredovali bolezni pa na Onkološkem inštitutu Ljubljana, kjer zdravljenje načrtuje multidisciplinarni konzilij,” je pojasnil specialist internistične onkologije izr. prof. dr. Boštjan Šeruga, dr. med., vodja tima za sistemsko zdravljenje genitourinarnih rakov. Dodal je, da perioperativno sistemsko zdravljenje z zdravili povečuje možnost ozdravitve in zmanjšuje tveganje za ponovitev bolezni. “Sodobni načini zdravljenja se res hitro izboljšujejo, tako lahko danes tudi pri napredovalem raku mehurja danes bolnika dobro zazdravimo in ta še nekaj časa živi z boleznijo,” je še povedal.
Pri omejenem raku je standardna pot najprej zdravljenje s kemoterapijo, kateremu sledi operacija ali obsevanje. “Obsevanje omogoča ohranitev mehurja in je primerljivo s kirurškim izidom, vendar ni primerno za vse bolnike. Ti morajo biti skrbno izbrani glede na tip in obseg bolezni,” je poudarila specialistka radioterapije in onkologije mag. Janka Čarman, dr. med., iz Onkološkega Inštuta.
Napredek tudi pri metastatski bolezni
Tudi bolniki z razsejanim rakom imajo zaradi novih zdravil (imunoterapija, konjugati, tarčna zdravila) danes bistveno boljše možnosti. “Srednje preživetje se je v zadnjih desetletjih podaljšalo z osmih mesecev na tri leta, nekatere bolnike z zelo napredovalo boleznijo celo pozdravimo – čeprav redko,” je povedal dr. Šeruga.
Operacija – pogosto neizogibna, psihološka podpora ključna
Pri mišično-invazivnem raku je pogosto potrebna odstranitev mehurja, vključno s prostato pri moških oziroma maternico pri ženskah – gre za eno najbolj obsežnih operacij v kirurgiji. Urinski odtok se nato preusmeri z urostomo ali ortotopnim mehurjem. “Žal zaradi omejenih kapacitet in dolgih čakalnih vrst v UKC Ljubljana ne moremo izvajati dovolj takšnih operacij, čeprav z robotiko in laparoskopijo bolnikom lahko omogočamo hitrejše okrevanje,” je dejal dr. Hawlina.
Dodaja, da je sprejemanje življenja brez mehurja za bolnike težko, a večina se sčasoma prilagodijo in znova zaživijo aktivno življenje. Psihološka podpora pri tem igra ključno vlogo. Na Onkološkem inštitutu je dobro organizirana psihoonkološka obravnava.
Pomembna vloga društva bolnikov
Mag. Franc Hočevar, podpredsednik Društva uroloških bolnikov Slovenije, je poudaril pomen vrstniškega svetovanja. “Moški se o uroloških rakih redko pogovarjamo, zato je ozaveščanje ključnega pomena,” je dejal.
Organizacija zdravstva kot ključni izziv
Zdravljenje raka mehurja ovirajo predvsem dolge čakalne dobe. “Bolnik pride k nam hitro, a na operacijo nato čaka več mesecev. Potrebujemo več robotov, operacijskih dvoran, urologov in kapacitet na oddelku …” je opozoril dr. Hawlina.
Pritrdil mu je tudi dr. Šeruga, ki je opozoril, da se breme raka zaradi staranja prebivalstva zvišuje in še bolj se bo: “Lahko imamo najsodobnejša zdravila, a če bolniki ne poiščejo oziroma ne dobijo pravočasno pomoči, izhodi ne bodo optimalni.”
Kajenje – glavni dejavnik tveganja
Več kot polovico primerov raka mehurja povzroča kajenje, je še povedal dr. Šeruga. “Bitka proti kajenju je bitka za zdrav mehur,” je dodal mag. Hočevar.
