Tako jeza škoduje žilam in poveča nevarnost za srčni napad

Jeza, bes
Foto: Amel Majanovic, Unsplash

Se vam kdaj zdi, da vam jeza ‘teče’ po žilah? Ni prav daleč od resnice, jeza namreč dejansko vpliva na žile.

Kratki izbruhi jeze lahko začasno poškodujejo sposobnost krvnih žil, da se ustrezno razširijo, kar je ključno pri preprečevanju otrdelosti arterij. Tako kažejo izsledki nove raziskave, ki so bili objavljeni v publikaciji Journal of the American Heart Association in razkrivajo, kako jeza prispeva k nastanku srčne kapi.

“Jeza negativno vpliva na delovanje krvnih žil,” pravi avtor raziskave, kardiolog dr. Daichi Shimbo, eden od direktorjev centra za hipertenzijo na Columbia University Irving Medical Center v New York City. Pojasnjuje, da jeza slabša delovanje arterij, to pa povečuje tveganje za kasnejšo srčno kap.

Vpliv na endotelij žil

V novi raziskavi je sodelovalo 280 navidezno zdravih mladih odraslih. Udeleženci niso imeli anamneze bolezni srca ali kapi ter z njimi povezanih dejavnikov tveganja, resnih duševnih motenj, niti drugih kroničnih bolezni.

V laboratorijskem okolju so se udeleženci najprej 30 minut sproščali, nato so jim izmerili krvni tlak in srčni utrip ter opravili teste za oceno zdravja endotelijskih celic – zdravje notranje celične obloge krvnih žil. Motnje v delovanju endotelija so namreč povezane z razvojem ateroskleroze in otrdevanjem arterij, kar lahko privede do srčnega infarkta in kapi.

Že predhodne študije so pokazale, da lahko stres poslabša delovanje endotelija. Raziskovalci v novi študiji pa so skušali dognati, kako dobro se po akutnih negativnih čustvih krvne žile razširijo, ali se pri tem endotelijske celice krvnih žil poškodujejo in ali se kasneje, po koncu akutnega negativnega čustvenega doživetja, tudi popravijo.

Po opravljenih osnovnih meritvah so posameznikom naključno dodelili eno od štirih nalog. Ena skupina je morala v osmih minutah glasno priklicati osebne spomine, ki so sprožili jezo. Druga skupina je morala glasno priklicati spomine, ki so vzbujali tesnobo. Tretja skupina je morala glasno brati stavke, ki so vzbujali žalost, zadnja skupina pa je morala glasno šteti, da bi ostala v čustveno nevtralnem stanju. Tem nalogam je sledilo drugo obdobje mirnega počitka. Meritve krvnega tlaka in endotelijskega zdravja so ponovno opravili tri, 40, 70 in 100 minut po opravljenih nalogah.

V primerjavi s skupino, ki je ohranjala ‘čustveno nevtralnost’, se je pri osebah pri katerih so s spomini sprožili jezo, zmanjšala sposobnost širjenja krvnih žil, in sicer za več kot polovico. Ta učinek je bil največji 40 minut po nalogi priklica jeze, nato pa se je delovanje vrnilo na normalno raven.

Poškodbe že po kratkih ‘izpadih jeze’. Kakšne so šele posledice ponavljajoče jeze?

Čeprav je bil učinek začasen, je dr. Shimbo opozoril, da je bil posledica zgolj osmih minut spominjanja na dogodke, ki so zbudili jezne občutke, kar sproža vprašanja o kumulativnem vplivu jeze na delovanje krvnih žil v daljšem časovnem obdobju oziroma tekom življenja.

“Če se sposobnost širjena krvnih žil poslabša, ko se človek enkrat razjezi, kakšne so torej posledice ponavljajoče jeze? Če se tekom življenja razjezimo 10.000-krat? Takšna kronična poškodba arterij lahko sčasoma privede do trajnih poškodb. Menimo, da se dogaja prav to.

Dr. Daichi Shimbo

Vsa negativna čustva ne spadajo v ‘isti koš’

Dr. Shimba je še povedal, da jih je presenetilo, da izzvani tesnoba in žalost nista podobnih imeli statistično pomembnih učinkov kot jeza. “Ljudje negativna čustva mečejo v isto vedro, vendar z vidika tveganja za srce, se razlikujejo,” je dejal.

Da ugotovitve osvetljujejo, zakaj lahko izbruhi jeze povzročijo bolezni srca in ožilja, se strinja tudi dr. Suzanne Arnold, kardiologinja v zdravstvenem sistemu Saint Luke’s Health System in profesorica medicine na Medicinski fakulteti Univerze Missouri-Kansas City, ki ni sodelovala v raziskavi. “To je zanimivo, ker pomaga razložiti nekaj, kar opažamo vedno znova,” je dejala. “Veliko podatkov kaže, da akutna jeza povečuje tveganje za srčno kap, vendar mehanizma, kako se to zgodi, ne poznamo zares.”

Dr. Arnoldova je še opozorila, da je bila študija omejena na mlade odrasle brez srčno-žilnih bolezni ali dejavnikov tveganja, in predlagala, da bi bil naslednji smiseln korak razširitev študijske populacije. “Kako je to videti pri starejših ljudeh, ki že imajo srčno-žilne bolezni?” se je vprašala. “Morda bodo učinki še globlji.”

Vir: https://www.heart.org/en/news/2024/05/01/angers-role-in-heart-attack-risk-may-start-in-the-arteries

Avtor
Piše

N. K.

Forum

Naši strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja

Poleg svetovanja na forumih, na portalu Med.Over.Net nudimo tudi video posvet s strokovnjaki – ePosvet.

Kategorije
Število tem
Zadnja dejavnost
809
14.07.2024 ob 21:19
1,059
04.03.2024 ob 11:32
360
23.05.2024 ob 20:50
784
19.07.2024 ob 05:26
1,188
04.01.2023 ob 19:09
Preberi več

Več novic

New Report

Close