Svetovni dan srca: Srčno – žilne bolezni žal najpogostejši vzrok smrti

T. Š., 29. september 2021.
TEMA MESECA: SRCE IN OŽILJE
Avtor: Profimedia

29. September je svetovni dan srca, ki nas opomni ne samo na to, kako pomembno ohranjanje zdravega srca, je tudi izjemno krhko. Žal so srčno-žilne bolezni še vedno najpogostejši vzrok smrti, zato je pomembno, da preventivno ukrepamo še pravi čas.

Z zdravim življenjskim slogom lahko zmanjšamo breme bolezni

Srčno-žilnih bolezni ne moremo preprečiti, lahko pa zmanjšamo njihovo breme in tako posledično podaljšamo življenje. Pomaga nam zdrav način življenja, predvsem zmanjša nekatere dejavnike tveganja, kot so zvišan krvni tlak, zvišan holesterol, zvišan krvni sladkor, čezmerna telesna teža, kajenje, telesna neaktivnost in stres.

Zdrav življenjski slog je eden od ključnih ukrepov pri preprečevanju aterosklerotične žilne bolezni in prezgodnje umrljivosti. Osebe, ki imajo med 50. in 70. let dva ali več dejavnikov tveganja (kajenje, telesna nedejavnost, debelost, pretirano uživanje alkohola), živijo v povprečju 12 let manj kot osebe brez dejavnikov tveganja, poleg tega bistveno prej razvijejo kronične bolezni in imajo slabšo kvaliteto življenja,” o tem, kako pomembno vlogo igra zdrav življenjski slog, pravi predstojnik kliničnega oddelka za žilne bolezni na UKC Ljubljana, prof. dr. Aleš Blinc

Prav tako poudarja: “Seveda so to statistični podatki, ki veljajo za populacijo. Obstajajo posamezniki, ki zaradi genetskega nagnjenja, npr. neprepoznane družinske hiperholesterolemije, razvijejo srčno-žilne bolezni zgodaj kljub zdravemu življenjskemu slogu. Tudi staranje organizma je močan dejavnik tveganja za srčno-žilne bolezni, ki ga zdrav življenjski slog sicer omili in zavira, ne more pa ga v celoti premagati. Spomnimo se, naš olimpionik Leon Štukelj je živel zdravo in dolgo, pri dobrih 100 letih pa je umrl zaradi srčnega infarkta.” 

Avtor: Profimedia

To so najpogostejše bolezni srca

Ishemična bolezen srca je ena najpogostejših bolezni srca vključno s srčnim infarktom, pogoste so tudi motnje srčnega ritma, srčna odpoved (popuščanje srca) ter bolezni srčnih zaklopk, medtem ko je med možganskožilnimi boleznimi najpogostejša možganska kap. Smrt med boleznimi srca sicer najpogosteje povzročita srčni infarkt in srčna odpoved, med možganskožilnimi boleznimi pa do največ smrti pride zaradi možganske kapi.

Možganska kap v Sloveniji prizadene 10 ljudi na dan oziroma 4000 ljudi na leto. Po podatkih NIJZ je možganska kap v Sloveniji na tretjem mestu glede na vzrok smrti, zaradi staranja prebivalstva pa se stopnja umrljivosti vsakih pet let še podvoji.

Bolezen je usodna za 30 odstotkov zbolelih, 30 odstotkov jih po kapi dobro okreva in nimajo večjih težav, 40 odstotkov pa jih ostane bolj ali manj prizadetih ali popolnoma odvisnih od tuje pomoči.

Srčno popuščanje je edino stanje v kardiologiji, katerega breme se povečuje. Letno je v slovenskih bolnišnicah 16.000 hospitalizacij s srčnim popuščanjem, v prvem letu po odpustu iz bolnišnice pa je ponovno hospitaliziranih 40 odstotkov bolnikov, medtem ko jih 20 odstotkov umre.

Avtor: Profimedia

Premalo znane bolezni spregledane

Jasna Jukić Petrovčič iz Posvetovalnice Za srce, ki deluje pod okriljem Društva za zdravje srca in ožilja, pravi, da so ljudje, ki pridejo k njim na posvet, o osnovnih srčno-žilnih boleznih, kot so srčni infarkt, možganska kap in visok krvni tlak, kar dobro seznanjeni. Ostalih pa ne poznajo dovolj dobro. “Zlasti je to opazno pri srčnem popuščanju, atrijski fibrilaciji, PAB, amiloidozi. Zanimivo je, da povišanega holesterola in trigliceridov v večini ne smatrajo kot del srčno-žilnih bolezni, ampak na to gledajo bolj ozko – zamaščena jetra in zožene žile, česar pa ne povežejo neposredno z akutnim mikrokardnim infarktom ali možgansko kapjo,” še pravi in dodaja, da se ne zavedajo niti tega, kako zelo pomembno je odkrivanje in zdravljenje zaradi povišanega holesterola, prav tako pa redki vedo tudi za družinsko hiperholesterolemijo in se prvič srečajo s temi izrazi, stanji, boleznimi šele pri nas, v pogovoru z nami.

——————————————————————————————————————–

Viri:
Svetovna zdravstvena organizacija. Cardiovascular diseases. Dostopno na: https://www.who.int/health-topics/cardiovascular-diseases#tab=tab_1.ž 
Nacionalni inštitut za javno zdravje. Srčno-žilne bolezni. Dostopno na: https://www.nijz.si/sl/srcno-zilne-bolezni 
Nacionalni inštitut za javno zdravje. Zdravstveno stanje prebivalstva. Dostopno na: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/publikacije/letopisi/2019/2.4.1_szb_2019.pdf 
Scientific Reports. Behavioural risk factors and healthy life expectancy: evidence from two longitudinal studies of ageing in England and the US. Dostopno na: https://www.nature.com/articles/s41598-020-63843-6 
Društvo za zdravje srca in ožilja. Obravnava bolnikov po možganski kapi. Dostopno na: https://zasrce.si/clanek/obravnava-bolnikov-po-mozganski-kapi/ Svetovna zdravstvena organizacija. Top 10 causes of death. Dostopno na: https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/the-top-10-causes-of-death 
Združenje bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije. O možganski kapi. Dostopno na: https://www.zdruzenjecvb.com/o-mozganski-kapi.html 
Center za zdravje in razvoj. Program ozaveščanja in opolnomočenja o srčnem popuščanju. Dostopno na https://www.czr.si/index.php/projekti_reader/programa-ozavescanja-in-opolnomocenja-o-srcnem-popuscanju.html 
Društvo za zdravje srca in ožilja. Vzroki za srčno popuščanje. Dostopno na: https://zasrce.si/clanek/vzroki-za-srcno-popuscanje/ 
European Medicines Agency. Assessment report. Dostopno na: https://www.ema.europa.eu/en/documents/variation-report/vyndaqel-h-c-2294-x-0049-g-epar-assessment-report_en.pdf 

O avtorju

T. Š.

Forum

Naši strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja

Poleg svetovanja na forumih, na portalu Med.Over.Net nudimo tudi video posvet s strokovnjaki – ePosvet.

Kategorije
Število tem
Zadnja dejavnost
5,597
12.06.2021. ob 11:03
112
16.05.2020. ob 16:06
126
23.04.2021. ob 20:24
Preberi več

New Report

Close