Slovenija: Strašljive ugotovitve glede zdravja odraslih in otrok

Še ena posledica epidemije je upad telesne aktivnosti tako med najmlajšimi kot odraslimi Slovenci.

Glede na zadnje podatke Nacionalnega inštituta za javno zdravje in športnega kartona, nas lahko za zdravje Slovencev pošteno skrbi.

Začnimo pri najmlajših …

Rezultati meritev športnovzgojnega kartona, ki v šolah potekajo od začetka aprila do sredine maja, kažejo, da sta se najbolj poslabšala vzdržljivost in koordinacija otrok. Rezultati letošnjih meritev so desetkrat slabši kot rezultati meritev pred epidemijo covida-19, je opozoril vodja nacionalnega sistema športnega kartona in izredni profesor na ljubljanski fakulteti za šport Gregor Starc.

Ob tem je poudaril, da gre za prve rezultate na podlagi meritev manj kot 10 odstotkov šol. Skupne in celovite rezultate, za katere sam sicer ne pričakuje, da bodo bistveno boljši od trenutnih, pa bodo predvidoma predstavili konec maja.

Rešitev, ki sicer ne bo hitra in enostavna, vidi v uvedbi vsakodnevne ure športne aktivnosti za vse otroke v šolah.

Prvi rezultati meritev, ki kažejo na slabše gibalne sposobnosti otrok, po njegovih besedah kažejo na vsesplošen počasnejši razvoj otrok:

“Otroci so počasnejši v gibanju in v mišljenju, zato bodo v šolah letos ocene slabe.”

vodja nacionalnega sistema športnega kartona in izredni profesor na ljubljanski fakulteti za šport Gregor Starc.

Če bodo otroci ostali na trenutni ravni gibalnih sposobnosti, bodo na trg delovne sile vstopili z do 15 odstotkov manjšo delovno učinkovitostjo kot predhodne generacije otok, je opozoril Starc. To pomeni milijardne izgube za gospodarstvo in velike obremenitve za zdravstveni sistem zaradi večjega obsega srčno-žilnih obolenj, depresij, sladkorne bolezni in samomorov, pa tudi več izostankov zaradi bolniške odsotnosti. “Če se reševanja problema ne bomo lotili aktivno, bomo v hudi stiski,” je še poudaril.

… a odrasli nič boljše

Tretjina odraslih je manj telesno dejavnih kot pred epidemijo covida-19, je pokazala raziskava o vplivu pandemije covida-19 na različna področja življenja prebivalcev Slovenije.

Pri uvajanju aktivnega življenjskega sloga pomaga že, če začnemo na tisti dan, ki je za nas najmanj stresen. Začnimo z manj telesne dejavnosti, sčasoma pa naj je bo več in naj bo bolj intenzivna. Če smo bili dlje časa nedejavni, lahko začnemo z nizko intenzivno dejavnostjo, kot je počasna hoja,

svetuje zdravnica Anja Strmšek z območne enote NIJZ v Celju.

Odraslim priporoča petkrat tedensko vsaj pol ure hitre hoje, počasnega plavanja, lahkotnega kolesarjenja po ravnem terenu ali druge oblike zmerne telesne dejavnosti. Polurni odmerek zmerno intenzivne dejavnosti lahko razdelimo na več sklopov preko celotnega dneva. Pri tem naj posamezni sklop telesne dejavnosti traja najmanj deset minut.

Za izboljšanje zdravja je treba povečati zmerno telesno dejavnost na vsaj eno uro dnevno večino dni v tednu, je dodala. Po priporočilih naj posameznik izvaja 50 odstotkov vaj za vzdržljivost, 25 odstotkov vaj za moč in 25 odstotkov vaj za ravnotežje in gibljivost.

Plavanje in nordijska hoja zajemata vse tri elemente uravnotežene vadbe, medtem ko tek in hitra hoja predstavljata pretežno vzdržljivostno vadbo, ki ji je treba vsaj dvakrat tedensko dodajati vaje za moč in gibljivost.

Za starejše od 65 let je priporočljivo, da v redno telesno dejavnost trikrat tedensko vključujejo tudi vaje za ravnotežje in preprečevanje padcev, je navedla zdravnica.

Z intenzivnejšo vadbo počakajmo vsaj uro in pol po večjem obroku. Poskrbimo za ustrezno hidracijo. Odžejajmo se z brezalkoholno negazirano pijačo brez kofeina. Pri daljši vadbi poleg tekočine nadomeščajmo tudi elektrolite z regeneracijskim napitkom.

O avtorju

N.M.

New Report

Close