Številne nepravilnosti pri označevanju soli

ZPS tržni pregled soli – Številne nepravilnosti pri označevanju

Slovenci zaužijemo preveč soli, najdemo jo v vsaki kuhinji, marsikje je tudi obvezna »oprema« jedilne mize. Na trgovskih policah potrošniki lahko izbirajo med morsko, kameno in evaporirano soljo, na trgu pa je tudi vrsta soli z bolj »eksotičnimi« imeni. Cene soli so zelo različne, v povprečju pa je kamena sol dražja od morske. Ob pregledu 30-ih izdelkov soli so na ZPS ugotovili številne nepravilnosti pri označevanju. Med 16-imi vzorci kamene in evaporirane soli je bilo 11 nejodiranih, torej neskladnih s Pravilnikom o kakovosti soli. Na kar nekaj izdelkih pa so našli tudi zavajajoče prehranske in zdravstvene trditve.

Morska, kamena, evaporirana sol – kaj to pomeni? Po Pravilniku je morska sol tista, ki jo pridobivajo z naravno kristalizacijo v solnih bazenih, kameno sol pridobivajo s predelavo solne rude, evaporirano sol pa z izparevanjem slane vode v industrijskih kristalizatorjih.

Številne nepravilnosti pri označevanju soli

Pri pregledu označb na 30-ih vzorcih soli so na ZPS našli kar nekaj pomanjkljivosti. »Zaznali smo neustrezno navajanje sestavin (ko je sol jodirana), pri kameni soli je bila nemalokrat izpuščena navedba »kamena sol«, kar ni skladno s predpisi, saj z vidika zakonodaje zgolj navedba »himalajska sol« ne zadošča, med vzorci je bilo tudi kar nekaj takšnih, ki s svojo predstavitvijo zavajajo potrošnike in ne upoštevajo Pravilnika o splošnem označevanju predpakiranih živil in/ali Uredbe o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih,« je poudarila dr. Tanja Pajk Žontar iz Zveze potrošnikov Slovenije in izpostavila: »Nekateri vzorci so imeli na embalaži zapisane splošne  zdravstvene trditve, kot na primer »Jodirana sol začini zdravo!«, »Izvor zdravja«, pri čemer pa trditve niso bile podkrepljene s konkretnimi zdravstvenimi trditvami. Na nekaterih drugih vzorcih pa so našli prehranske trditve, kot na primer »Bogata z minerali« in »Številni pomembni naravni minerali in mikroelementi«, vendar pa na izdelkih ni bila navedena količina teh hranil, tako kot bi morala biti.«

Zakaj je jodiranje soli pomembno?

Jod sodeluje pri tvorbi ščitničnih hormonov in ljudje moramo jod vnesti v telo s hrano ali z vodo. Med bogatejšimi viri joda v naši prehrani so morska hrana (ribe, školjke, alge), mleko in mlečni izdelki ter tudi jodirana sol. »Pravilnik o kakovosti soli (Uradni list RS, št. 70/2003) predpisuje obvezno jodiranje kamene in evaporirane soli, ki je v prodaji na območju Slovenije. Pravilnik tudi določa, koliko kalijevega jodida ali kalijevega jodata (v nadaljevanju jod) je treba dodati soli,« je poudarila dr. Tanja Pajk Žontar in dodala: »Med šestnajstimi vzorci kamene in evaporirane soli jih je bilo kar 11 neskladnih s Pravilnikom, torej niso bili jodirani.« Sicer na ZPS pri pregledu ponudbe soli na slovenskem trgu niso preverili vsebnosti joda v izdelkih, vendar poudarjajo, da bi bil takšen podatek zanimiv, tudi zato, ker znanstvene raziskave kažejo, da je jod nemalokrat vmešan v sol nehomogeno, kar v praksi pomeni, da ga je lahko v eni embalažni enoti bistveno več kot v drugi.

Lahko poleti jemo bolj slano? Ne drži!

Sol oziroma natrij se izločata iz telesa s potom, pa tudi z urinom in blatom. Ker se poleti bolj potimo, bi marsikdo sklepal, da lahko zato zaužije več soli kot po navadi, kar pa za večino ne drži, saj raziskave zgovorno kažejo, da Slovenci že tako ali tako zaužijemo preveč soli. Raziskava Cindi Slovenija je pokazala, da odrasli prebivalci Slovenije zaužijemo povprečno od 11 do 14,3 grama soli dnevno, kar za 120 do 185 odstotkov presega zgornjo mejo dnevnega »še varnega« vnosa soli. Preveč soli zaužijejo tudi mladostniki in otroci. Po priporočilih SZO (Svetovne zdravstvene organizacije), ki jih upoštevamo tudi pri nas, odrasli in mladostniki zaradi varovanja zdravja ne bi smeli zaužiti več kot 5 gramov soli na dan, otroci pa ne več kot 3 grame. Te količine pa seveda ne pomenijo zgolj soli, ki jo porabimo za soljenje živil, poudarjajo na ZPS, ampak tudi tisto, ki jo zaužijemo z že pripravljeno hrano, z mesninami, kruhom, z vsebino konzerv …

Nasveti ZPS glede uživanja soli:

1.        Ne glede na to, ali kupujete morsko, kameno ali evaporirano sol, izberite tisto, ki je jodirana in je pakirana v neprodušno zaprti temni embalaži.
2.        Dobro je vedeti, da jod pri višji temperaturi ni obstojen, zato je priporočljivo soliti šele potem, ko je hrana že kuhana.
3.        Zmanjšajte vnos soli. Z zaužitjem prevelike količine soli se povečuje tveganje za nastanek nekaterih civilizacijskih bolezni (povišan krvni tlak, bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen tipa 2, osteoporoza, debelost).
4.        Količino soli zmanjšujete zelo počasi. Tako se bo vaš okus lažje prilagodil spremembi.
5.        Precej živil sploh ni treba soliti, na primer špagetov in riža, če imate poleg omako.
6.        Namesto soli uporabljajte zelišča in začimbe.
7.        Ne dosolite hrane na mizi, ne da bi jo prej poskusili. Solite nekoliko manj, kot je zapisano v receptih.
8.        Uživajte čim manj predpripravljenih in konzerviranih jedi. Izogibajte se hitro pripravljene hrane (»fast food«).
9.        Izbirajte mesne izdelke z manj soli oz. jih uživajte manj.
10.        V gostinskih obratih lahko nekatera živila postrežejo neslana, le ob naročanju morate s tem seznaniti natakarja.

Izdelki na tržnem pregledu ZPS (seznam):

zp-test-sol

Več informacij: revija VIP, 7-8/ 2013, Sol – morali bi je zaužiti manj
www.zps.si www.veskajjes.si 

O avtorju

Uredništvo

Forum

Naši strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja

Poleg svetovanja na forumih, na portalu Med.Over.Net nudimo tudi video posvet s strokovnjaki – ePosvet.

Kategorije
Število tem
Zadnja dejavnost
147,361
12.05.2021. ob 13:12
283,851
17.05.2021. ob 15:54
110,379
16.05.2021. ob 09:34
Preberi več