»Sploh se ne spomnim, kaj sem prebral« – Znano? Diagnoza: disociativnost ob uporabi družbenih medijev

zenska gospodinja s telefonom v kuhinji
Družbene platforme bi »morale ustvariti izkušnjo tako, da jo ljudje lahko prilagodijo svojemu dnevu in uskladijo s svojimi cilji upravljanja časa«, pravi raziskovalka Amanda Baughan. (foto: Profimedia)

Ob uporabi družbenih medijev vstopimo v »disociativno stanje«. Raziskovalci preučujejo, zakaj se »odmaknemo« in se tako zatopimo v objave, da nehamo biti pozorni na svet okoli sebe.

Včasih, ko beremo dobro knjigo, se počutimo, kot da nas popelje v drug svet in nehamo biti pozorni na to, kar nas obdaja. Raziskovalci na Univerzi v Washingtonu so se spraševali, ali ljudje vstopijo v podobno stanje disociacije tudi, ko brskajo po družbenih medijih. Zanimalo jih je tudi ali to pojasnjuje, zakaj se uporabniki počutijo brez občutka kontrole nad tem, koliko časa preživijo na svoji najljubši aplikaciji.

Raziskovalna ekipa je opazovala, kako udeleženci uporabljajo platformo podobno Twitterju, z namenom da bi pokazali, kako so nekateri med ˝skrolanjem˝ odsotni. Ob koncu so tudi oblikovali predloge za izboljšanje, ki bi jih platforme družbenih medijev lahko uporabile, da bi ljudem pomagale obdržati večji nadzor nad spletnimi izkušnjami.

“Mislim, da se ljudje pogosto sramujejo uporabe družbenih medijev,” je povedala glavna avtorica Amanda Baughan, doktorska študentka Univerze v Washingtonu na šoli za računalništvo in inženirstvo Paula G. Allena in pojasnila, da obstaja več vrst odmaknjenosti, vključno z disociacijo na podlagi travme in vsakodnevno disociacijo, povezano z zasanjanostjo ali natančnim osredotočanjem na nalogo.

Baughanova je preučevala vsakodnevno disociacijo in uporabo družbenih medijev v prvih dneh »lockdown-a« zaradi epidemije covid-19, ko so ljudje opisovali, kako so bili potegnjeni v ta svet in koliko več časa preživijo na svojih telefonih.

Disociacija je opredeljena s tem, da si popolnoma zatopljen v to, kar počneš,” je pojasnila Baughanova. »Ampak ljudje se šele za nazaj zavedajo, da so bili odsotni. Ko se ˝streznite˝, se včasih pojavi občutek: »Kako sem prišel sem?« To je kot, ko ljudje na družbenih omrežjih spoznajo: »O moj bog, kako je minilo 30 minut? Hotel sem preveriti samo eno obvestilo.«

Raziskovalna ekipa je zasnovala in izdelala aplikacijo Chirp, ki je bila povezana z računi udeležencev na Twitterju. S pomočjo Chirpa so všečki in tweeti uporabnikov delovali enako kot prej, vendar so raziskovalci z njeno pomočjo nadzorovali izkušnjo ljudi, dodajali nove funkcije ali hitre pojavne ankete.

Kakšna je bila uporabniška izkušnja z nadgrajeno aplikacijo?

Raziskovalci so prosili 43 uporabnikov Twitterja iz ZDA, naj uporabljajo Chirp za en mesec. Za vsako sejo bi po treh minutah uporabniki videli pogovorno okno s prošnji, naj na lestvici od ena do pet ocenijo, koliko se strinjajo s to izjavo: »Trenutno uporabljam Chirp, ne da bi bil zares pozoren na to, kar počnem.« Pogovorno okno se je še naprej pojavljalo vsakih 15 minut.

Njihove ocene smo uporabili kot način za merjenje disociacije,” je dejala Baughanova in pojasnila, da so pri uporabniki iskali izkušnjo resnične zavzetosti in trenutek, da niso bili več pozorni na svojo okolico in ne to, kaj počnejo, pač pa so kar ˝skrolali˝ po telefonu.

V mesecu raziskovanja se je 42 odstotkov udeležencev (18 ljudi) vsaj enkrat strinjalo ali se je s to izjavo močno strinjalo. Po mesecu dni so raziskovalci opravili poglobljene intervjuje z 11 udeleženci. Sedem je opisalo, da je med uporabo Chirpa doživelo disociacijo.

Na splošno je bila udeležencem raziskave všeč zasnova aplikacije, med drugim tudi dodatek, ki je uporabniku javil obvestilo “Vse ste pregledali!”. So pa pogosto trdili, da oni tega ne potrebujejo.

Eden od udeležencev v raziskavi je izpostavil prednosti , da se je zdelo varnejše uporabljati Chirp, saj se kljub temu, da uporablja Twitter za profesionalne namene, občasno čuti »potegnjen v to zajčjo luknjo medijske vsebine«.

Baughanova je ob zaključku pojasnila, da težava s platformami družbenih medijev ni v tem, da ljudem manjka samokontrole, ki je potrebna, »da vas ne posrka vase«, temveč v tem, da same platforme niso zasnovane tako, da bi čim bolj izkoristile tisto, kar ljudje cenijo.

»Platforme družbenih medijev so zasnovane tako, da imajo uporabniki željo »še naprej skrolati«. Ko smo v disociativnem stanju, imamo oslabljen občutek delovanja, zaradi česar smo bolj ranljivi in izgubimo občutek za čas.« Zato Baughanova pravi, da bi platforme »morale ustvariti izkušnjo tako, da jo ljudje lahko prilagodijo svojemu dnevu in uskladijo s svojimi cilji upravljanja časa«.

Vir:
https://neurosciencenews.com/dissociative-state-social-media-20640/
https://dl.acm.org/doi/10.1145/3491102.3501899

O avtorju

Uredništvo

Forum

Naši strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja

Poleg svetovanja na forumih, na portalu Med.Over.Net nudimo tudi video posvet s strokovnjaki – ePosvet.

Kategorije
Število tem
Zadnja dejavnost
147,891
30.05.2022. ob 20:56
286,731
02.07.2022. ob 10:18
110,537
02.07.2022. ob 12:13
Preberi več

New Report

Close