Simbolika družine za osebo s shizofrenijo

Kaj je shizofrenija

V peti (najnovejši) izdaji Diagnostičega in statističnega priročnika duševnih motenj (angleško Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders, kratica DSM-V) spada shizofrenija pod kategorijo »Spekter shizofrenije in druge psihotične motnje«, najdemo jo pod diagnostično kodo 295.90 (F20.9).

DSM-V opisuje shizofrenijo v smislu hude, kronične miselne motnje (American Psychiatric Association, 2013). Ima močno genetsko komponento, ponavadi se pojavi v mladosti in je običajno zaznamovana z obdobji remisije in ponovitve skozi celotno življenjsko dobo. Oboleli doživi velike pomanjkljivosti pri testiranju realnosti, ki se kažejo z vsaj dvema ali več naslednjimi simptomi, ki morajo biti prisotni vsaj en mesec (razen če zdravljenje povzroči remisijo simptomov):

Vsaj en simptom, ki spada pod tako imenovane »pozitivne simptome« (mora biti v kategorijah 1, 2 ali 3):

Zablode – nenavadna prepričanja in ideje, ki so odporne na racionalne/logične razlage ali protislovja drugih.
Halucinacije – običajno slušne ali redkeje vidne.
Neorganiziran govor – nepovezanost, iracionalna vsebina.
Neorganizirano ali katatonično vedenje – ponavljajoči se, nesmiselni gibi ali zavzemanje položaja, ki ga je mogoče vzdrževati več ur. Posameznik je lahko odporen proti poskusom, da bi ga premaknili v drugo držo, ali pa bo zavzel novo držo, v katero je postavljen.
Negativni simptomi – afekt, amotivacija, anergija, neupoštevanje higiene (American Psychiatric Association, 2013).

Moja izkušnja shizofrenije

S shizofrenijo sem se prvič srečala leta 2015, ko sem imela 24 let. Za mano sta dve psihotični epizodi (epizode se pri shizofreniji pojavljajo v valovih) in poglobila se bom v osrednjo temo, ki je bila prisotna v teh epizodah. Ta tema je družina, ki sem jo med psihotičnima epizodama dojemala kot zelo ranljivo in ogroženo. Med prvo epizodo sem imela napačno prepričanje, da je moj oče storil samomor, med drugo epizodo pa sem mislila, da so mi v vojni ubili primarno družino. Vprašala sem se, zakaj je nasilna smrt družinskih članov tako globoko zakoreninjena v moji psihi in kako naj si razlagam svoja doživetja v povezavi s tem.

Prvi možen odgovor, ki se mi predstavi, se nanaša na zgodovino mojih prednikov, ki so vojno dejansko doživeli in v njej izgubili ljubljene osebe. Ker se v naši DNK prenašajo informacije naših prednikov, je čisto možno, da sem zato imela travmatična doživetja, povezana z vojno. Ampak kako naj si takšna doživetja razlagam tukaj in zdaj, v času, ko v Sloveniji nismo izpostavljeni vojni? Mislim, da se moram za primerne odgovore potopiti v simboliko družine.

Družina mi predstavlja jedro varnosti in ljubezni, varen pristan, kamor se lahko vedno zatečem. Ko ponotranjimo svoje družinske člane, jih vedno nosimo s seboj v srcu. Kaj pa se zgodi, ko človek misli, da je izgubil te vitalne elemente svojega življenja? Počuti se izgubljeno in na nek način čuti tudi prisilo, da se mora psihično osamosvojiti. Vsaj jaz sem se tako počutila med obema psihotičnima epizodama.

Simbol očeta

Naj najprej predstavim simbol očeta, ki sem ga v času epizod »izgubila« dvakrat. Simbol avtoritete, discipline in varnosti je izginil. Nadomestiti sem ga morala s trdnostjo v sebi. Ni bilo lahko, saj je bilo prisotno veliko strahu, velikokrat neutemeljenega. Strah… Pravijo, da je okrog votel, notri pa ga nič ni. Strah ima moč nad nami le takrat, ko ne vemo, od kod izvira. Izgine, ko se zavemo, kaj nam sporoča in predstavlja. Če dobro pomislim, je to najbrž lekcija, ki me jo shizofrenija želi naučiti – znebiti se nepotrebnega strahu in zaupati življenju. Ko prerastemo strah, s tem ne spremenimo le pogled na okoliščine, ki nas obdajajo, pač pa spremenimo sami sebe. Gledano v celoti je shizofrenija bolezen, ki človeka osebnostno zelo spremeni. Na nek način zaradi nje živi dve življenji v enem – življenje pred in po njenem izbruhu. Ostanejo posledice, ki jih lahko delimo na dobre in slabe. Med slabimi posledicami so pomanjkanje volje, motivacije in upad kognitivnih zmožnosti (nekaterim ostanejo tudi halucinacije), med dobrimi pa so spoznanja, ki nas lahko veliko naučijo. Na primer spoznanje o sebi – jaz osebno veliko lažje vidim svoje napake iz preteklosti ravno zaradi bolezni. Če ne bi zbolela, bi enake napake, kot sem jih delala, ponavljala še danes. Drugo spoznanje pa se nanaša na transformacijo naše osebnosti in pogleda na svet, med drugim tudi na dojemanje lastne družine.

Simbol matere in sestre

Če se osredotočim na dojemanje matere in sestre v psihozi – zame predstavljata simbol ljubezni in povezanosti, ki pa je med drugo psihotično epizodo na nek način umrl. Zaradi tega sem se zavedla, da moram ta simbol ljubezni ponotranjiti. Ponotranjanje nam v težkih časih, ko v zunanjem svetu ne zaznavamo dovolj ljubezni, omogoča, da ljubezen najdemo v sebi. Posledično se ta simbol ljubezni ponovno rodi v nas (in kot se je po končani epizodi izkazalo, je živel tudi v realnosti s tem, ko sem spoznala, da sta mati in sestra v resnici živi).

Konstantnost objekta in smisel psihoze

V psihologiji pojav, ko ponotranjimo za nas pomembne osebe in jih simbolično ne zavržemo ob njihovi odsotnosti, imenujemo konstantnost objekta. To je zadnja faza v razvoju objektnih odnosov in nastopi od 24. do 36. meseca starosti. V tej fazi se ego intenzivno strukturira in zgodi se ponotranjanje starševskih zahtev. To kaže na začetke oblikovanja superega. Ponotranjanje konstantne, pozitivno doživete notranje podobe matere otroku omogoča, da funkcionira ločeno od matere kljub napetosti in neugodju. Konstantnost objekta poleg vzdrževanja predstav manjkajočega ljubezenskega objekta obsega tudi integracijo dobrih in slabih predstav v celostno objektno reprezentacijo (Žvelc, 2011). Po doseženi konstantnosti objekta je otrok zmožen tudi daljših obdobij ločenosti od matere, saj jo nosi s seboj v obliki notranje podobe. Omenjena faza je zelo pomembna za formiranje stabilnega občutka sebe. Otrok se s ponotranjanjem značilnosti objekta okrog tretjega leta »psihološko rodi« ter tako doseže separacijo. Tako kot vsak intrapsihični proces, tudi proces separacije in individualizacije odzvanja prek celega življenja (Žvelc, 2011).

Če proces separacije in individualizacije povežem s psihozo, bi lahko rekla, da je psihološko rojstvo kot lučka na koncu tunela psihotične epizode. Včasih jo človek dolgo ne zagleda, ampak ko jo, dobi celotno doživetje psihoze nov smisel; transformacijo smrti v življenje.

Drevo življenja in osebna transformacija

Ob vsem povedanem se mi je v mislih pokazal še en simbol – drevo življenja. Simbolizira družino, pa tudi tri plati človekove psihe – podzavest (korenine), zavest (deblo) in nadzavest oziroma našo dušo (veje, ki se iztezajo proti nebu in svetlobi). Tako simbolično ponazarja našo željo po tem, da bi dosegli svetlobo, ljubezen in polno življenje. Ko se človek znajde v vrtincu shizofrenije, se mu sprva zdi, da je pod zemljo (kot korenine drevesa), saj lahko zelo trpi zaradi blodenj, halucinacij in ostalih simptomov, ki jih s seboj prinese omenjena bolezen. A sčasoma uvidi, da lahko ta tema v sebi nosi tudi zametke svetlobe, saj zato lažje uvidi, kaj je zares pomembno in se lahko zaradi nje tudi simbolično ponovno rodi (psihološko rojstvo). Shizofrenije ne dojemam tako, kot jo dojema medicinska stroka, namreč kot obolenje možganov in neravnovesje določenih nevrotransmiterjev, pač pa je ta bolezen zame psihološka, duhovna kriza, ki človeku ponudi možnost osebnostne preobrazbe. Posledično tudi verjamem v to, da je ta bolezen ozdravljiva in priložnost preseganja ter rasti.

Svetovalnica Delfin – psihoza in ostali psihološki izzivi – tukaj sem za vas!

Se soočate s psihozo ali pa imate bližnjega, ki se sooča z njo? Tukaj sem za vas, da vam pomagam in vas podprem. Tudi sama imam izkušnjo psihoze in vem, da včasih sami ne zmoremo več naprej.

Sem magistrica biopsihologije z lastno izkušnjo s psihozo. Odločila sem se, da bi rada pomagala ljudem s psihozo in njihovim svojcem, ki se soočajo s težavami in potrebujejo nekoga za pogovor, čustveno podporo, odprto srce in posluh za njihove dileme in vprašanja. V svoji diplomski nalogi sem raziskovala psihoanalitičen pogled na govorico telesa prek dela Wilhelma Reicha in sodobnih nevropsiholoških spoznanj. V magistrski nalogi pa sem raziskovala povezavo med travmami v otroštvu in stili naveznosti v odraslosti. Kasneje sem pridobila tudi certifikat za zadravljenje notranjega otroka. Delujem po principih logoterapije, z vami odkrivam vaše omejujoče misli in prepričanja, ki jih nato skupaj spreminjamo v podporne misli in prepričanja. Po vsakem pogovoru oziroma posvetu z mano, prejmete na svoj e-mail tudi pisno poročilo z glavnimi smernicami glede na vašo situacijo.

Če se počutite osamljene, če želite izraziti svoje težave in občutke, če želite dobiti podporo in pomoč pri soočanju s psihozo, sem tu za vas. Z veseljem bom prisluhnila vašim težavam, vam ponudila nasvet in podporo, ki jo potrebujete. Skupaj bomo iskali rešitve za vaše težave in pomagala vam bom pri premagovanju izzivov, s katerimi se srečujete.

Če potrebujete pomoč, me lahko kontaktirate preko e-maila: [email protected] ali na telefonsko številko: 068 608 883. Vem, da življenje s psihozo ni lahko in da se lahko počutite osamljene in preobremenjene, zato sem tukaj, da vam pomagam in vas podprem. Več o meni in načinu mojega dela si lahko preberete na spletni strani svetovalnicadelfin.com.

Moja glavna skrb je vaše dobro počutje in zdravje, zato sem vam pripravljena ponuditi vso podporo, ki jo potrebujete. Ne odlašajte in se obrnite name, če potrebujete pogovor ali nasvet. Če ste v finančni stiski, sem vam svojo pomoč pripravljena nuditi brezplačno.