NULL
array(3) { [0]=> object(WP_Post)#6865 (24) { ["ID"]=> int(22262999) ["post_author"]=> string(6) "180864" ["post_date"]=> string(19) "2021-09-27 11:37:33" ["post_date_gmt"]=> string(19) "2021-09-27 09:37:33" ["post_content"]=> string(7833) "

Kmalu, v mesecu oktobru se bo o oživljanju veliko govorilo v Sloveniji in v tujini.  

16. oktobra namreč obeležujemo Svetovni dan oživljanja. Ob lanskem svetovnem dnevu oživljanja smo Slovenci dobili odlično digitalno publikacijo "Vsak Zemljan lahko reši življenje" kjer med drugim pozivajo, da lahko ponovno zaženemo srce v treh enostavnih korakih: 1. Preveri, 2. Pokliči 112 in 3. Stiskaj prsni koš.  

V publikaciji med drugim jasno navajajo, kako pomembno je hitro ukrepanje ob srčnem zastoju, saj izjemno poveča možnosti preživetja. Pri tem je zelo pomembno, da sploh prepoznamo znake za srčni infarkt. "Glavni opozorilni dejavnik je prsna bolečina. Oseba čuti močno, topo bolečino v sredini prsnega koša, ki jo je težko natančno določiti. Bolečina se pogosto širi še v levo roko, ramo in vrat, lahko tudi v hrbet za lopatico ali v trebuh," opisujejo strokovnjaki v publikaciji. Bolečini se lahko po njihovih navedbah pridružujejo še težave z dihanjem, slabost, bruhanje, bledica, potenje, omotičnost in vrtoglavica ter seveda nepravilno bitje srca: "Simptome lahko ublažimo že s tem, da človeka namestimo v pol sedeč položaj na tla, na primer ob steno."

Kot navajajo avtorji publikacije pride med oživljanjem (s strani očividcev, kasneje pa ekipe nujne medicinske pomoči) do povrnitve spontanega bitja srca pri 40 % oseb. Do odpusta iz bolnišnice v povprečju v celotni Evropi preživi 10 % oseb, pri katerih smo pričeli z oživljanjem: "Razlike med posameznimi državami in posameznimi območji v državah so velike in se gibljejo med 4 in 30 %. Slovenija je na tem področju nekoliko boljša od povprečja, preživetje v Ljubljani med letoma 2016 in 2018 je bilo 13,8 %. Če upoštevamo samo bolnike, ki ob preživetju niso imeli nevroloških posledic, oziroma so bile blage, je ta številka 10,9 %."  

Avtor: Profimedia

Nova priporočila v luči covida 

V lanskem covid letu smo Slovenci prejeli tudi nova priporočila Slovenskega reanimacijskega sveta za izvajanje temeljnih postopkov oživljanja za laike in prve posredovalce, ko obstaja sum ali je bolnik okužen s COVID-19.  

"Oživljanje lahko izvajajo družinski člani ali druge znane osebe iz istega gospodinjstva, če pa gre za oživljanje neznane osebe, je potrebna prostovoljna odločitev vsakega posameznika, ali bo pristopil k oživljanju ali ne, saj je med oživljanjem velika možnost prenosa morebitne okužbe s COVID-19," med drugim pojasnjujejo.  

Svetujejo, da si očividec pri nudenju prve pomoči nadene obrazno masko čez nos in usta, nos in usta osebe, ki ji pomagamo, pa najprej prekrijemo s kirurško masko ali brisačo ali drugo tkanino. 

Nato ocenimo odzivnost (pogledamo, če se oseba premika, če kašlja, če se odzove na klic ali na tresenje ramen) in če je neodzivna ali ima morebitne krče, takoj pokličemo 112 in poslušamo navodila zdravstvenega dispečerja. Dihanje v primeru suma na okužbo s covidom ne ocenjujemo kot do sedaj, se ne sklanjamo nad usta in nos. Pogledamo le, če se osebi dviguje prsni koš, če kašlja. "Če ocenimo, da je oseba neodzivna in da ne diha ali ne diha pravilno, izvajamo pri odraslih neprekinjene stise prsnega koša na sredini prsnega koša s hitrostjo 100 do 120/min, 5 cm globoko (in ne več kot 6 cm; pri otroku 1/3 prsnega koša)," opisujejo.  

Če je možnost in je prisoten še drug očividec, ga pošljemo po AED. Ko dobimo AED, ga čimprej namestimo in poslušamo navodila AED. 

Avtor: Profimedia

Ob tem se umetni vpihi pri odraslih pri sumu ali okužbi s COVID-19 po novih priporočilih NE izvajajo: "prvi posredovalci morajo ob aktivaciji uporabljati zaščitno opremo, ki ščiti pred aerosolom (FFP3 maska, očala, ki tesnijo, rokavice), če pa potrebne zaščitne opreme nimajo, naj uporabijo le AED in naj ne izvajajo stisov prsnega koša, lahko pa k temu motivirajo člane skupnega gospodinjstva ali tiste, ki so z osebo v tesnih stikih."  

"Pri otrocih je večina srčnih zastojev sekundarnih in nastanejo kot posledica zastoja dihanja. Zato damo pri otrocih najprej 5 začetnih vpihov (usta na usta oz. usta na nos in usta) in nato izvajamo oživljanje 30 stisov prsnega koša : 2 umetna vpiha. Stise izvajamo pri otroku le z eno dlanjo oz. pri dojenčku z dvema prstoma. Pomoč aktiviramo po 1 minuti oživljanja, če oživljamo sami, sicer takoj," še opisujejo.  

Po 1 minuti oživljanja tudi pri otroku namestimo AED: "Oživljanje z umetnimi vpihi pri otrocih je prostovoljna odločitev, saj predstavlja veliko tveganje za prenos morebitne okužbe. Običajno se priporoča le za osebe, ki živijo v istem gospodinjstvu oziroma že imajo tesne stike."

Pri neznanih otrocih in pri utopljencih po teh priporočilih ne dajemo 5 začetnih vpihov oziroma kakršnihkoli umetnih vpihov, temveč se držimo algoritma TPO odraslih: neprekinjeno izvajanje samo stisov prsnega koša in namestitev AED.  

"Po končanem oživljanju si je potrebno čimprej umiti roke s tekočo vodo in milom in/ali uporabiti razkužilo za roke; kontaktirati je potrebno tudi lokalnega epidemiologa za nadaljnje ukrepanje ob morebitni izpostavljenosti COVID-19," zaključujejo.  

*Avtorji: Matej Jenko, dr. med., Špela Baznik, dr. med., doc. dr. Primož Gradišek, dr. med., Slovenski reanimacijski svet, slors.szum.si  

" ["post_title"]=> string(26) "Preveri, pokliči, stiskaj" ["post_excerpt"]=> string(137) "Lahko se zgodi vsakomur, lahko se zgodi vam, vaši ljubljeni osebi ali neznancu, ki ga srečate v trgovini. Pa bi vedeli, kako ukrepati? " ["post_status"]=> string(7) "publish" ["comment_status"]=> string(6) "closed" ["ping_status"]=> string(6) "closed" ["post_password"]=> string(0) "" ["post_name"]=> string(23) "preveri-poklici-stiskaj" ["to_ping"]=> string(0) "" ["pinged"]=> string(0) "" ["post_modified"]=> string(19) "2021-09-27 12:12:32" ["post_modified_gmt"]=> string(19) "2021-09-27 10:12:32" ["post_content_filtered"]=> string(0) "" ["post_parent"]=> int(0) ["guid"]=> string(32) "https://med.over.net/?p=22262999" ["menu_order"]=> int(0) ["post_type"]=> string(4) "post" ["post_mime_type"]=> string(0) "" ["comment_count"]=> string(1) "0" ["filter"]=> string(3) "raw" } [1]=> object(WP_Post)#6871 (24) { ["ID"]=> int(22243985) ["post_author"]=> string(1) "1" ["post_date"]=> string(19) "2021-09-24 08:30:00" ["post_date_gmt"]=> string(19) "2021-09-24 06:30:00" ["post_content"]=> string(14112) "

Srce je mišica in mehanična črpalka, ki po telesu črpa kri skozi žile in kapilare. Nevroznanstveniki so odkrili naravne poti in mehanizme, preko katerih lahko srce zavira ali pa spodbuja električno dejavnost v možganih in tako vpliva na to, kako zaznavamo svet, kako sprejemamo odločitve in druge kognitivne procese, ki določajo naš odziv na svet. Malo ljudi pa ima zares jasno in konkretno sliko o tem, kaj srce res je, kaj počne in kako pomemben organ je pravzaprav za naše mentalno in telesno zdravje.

Bliža se svetovni dan srca, zato smo se ob tej priložnosti pogovarjali s specialistom za srce Andražem Cerarjem, dr. med.

Andraž Cerar, dr. med., je specialist kardiologije in vaskularne medicine, zaposlen na Kliničnem oddelku za kardiologijo UKC Ljubljana ter aktivni član programa za napredovalo srčno popuščanje in transplantacijo, kjer vodi bolnike v sobi kardiološke intenzivne nege in terapije. Sodeluje pri številnih mednarodnih raziskavah s področja napredovalega srčnega popuščanja, zaključuje pa tudi doktorsko delo s področja non-compaction kardiomiopatije.

Kakšni so vzroki za nastanek bolezni srca?

Vzrokov za nastanek bolezni srca je mnogo; v grobem jih delimo na:

a) bolezni same srčne mišice oz. miokarda:

b) aritmij – tako tahikardij (prehitrega utripa) kakor bradikardij (prepočasnega utripa);

c) nenormalne obremenitve srčne mišice:

Vsi vzroki ne okvarjajo srčne mišice v enakem obsegu – nekateri procesi so škodljivejši, spet drugi, dolga leta, škode ne povzročajo. Pogosto se kardiologi soočamo tudi z več procesi hkrati – njihovi škodljivi učinki se pogosto ne le seštevajo, temveč množijo.

Kakšni so simptomi?

Pri diagnostiki srčnega popuščanja oz. bolezni srčne mišice se kljub vsem preiskavam, ki jih poznamo, moramo prvenstveno posvetiti bolniku. Opisujemo simptome bolezni (težave, ki nam jih bolnik opiše), ter znake bolezni (spremembe, ki jih med pregledom ugotovimo).

Najpogostejši simptomi, o katerih nam bolniki tožijo, so zadihanost, prsna bolečina (angina pektoris), zmanjšanje telesne zmogljivosti, občutek razbijanja srca, občutek otekanja, utrujenost, lahko tudi inapetenca, zmedenost.

Ob pregledu bolnika ugotavljamo naslednje bolezenske znake: razširjene vratne vene, ki nam govorijo o preveliki količini tekočin v telesu, otekline ali edeme spodnjih okončin, z avskultacijo pljuč lahko slišimo inspiratorne poke (ki ravno tako govorijo o preveliki količini tekočine v pljučnem žilju), slišimo razne aritmije ...

Nekateri simptomi in znaki so specifični prav za bolezni srca, spet druge težko pripisujemo le bolezni srčne mišice.

Bolezni srca in ožilja so najpogostejši vzrok obolevnosti in smrtnosti v razvitem svetu. Katerih znakov ali simptomov bolezni srca ne bi smeli ignorirati?

Najbolj pomembno se zdi, da ne ignoriramo vseh navodil zdravnikov, drugih zdravstvenih delavcev in svetovalcev o zdravem življenjskem slogu. Ne le razvade (kajenje, alkohol ...), temveč tudi premalo telesne dejavnosti, nepravilno prehranjevanje in slabo obvladovanje stresa vodijo v hitrejše procese, ki telesu škodijo.

Žal pogosto do bolezni srca in ožilja pride kljub urejenemu slogu življenja. Takrat je najpomembneje, da pravočasno reagiramo na težave, ki nastajajo – upad obremenitvene tolerance (predvsem ob ves čas enaki telesni dejavnosti), napredujoča zadihanost ali tiščoče bolečine v prsnem košu ob naporu, pričetek zatekanja v spodnje okončine. Pogosto opažamo tudi različne aritmije, ki nakazujejo bolezen srca.

V primeru nastanka težav ni nikoli odveč obisk pri zdravniku – bolje je opraviti “brezpredmeten” obisk pri svojem zdravniku, kakor zamujati pri čimprejšnjem zdravljenju srčnega popuščanja.

Ima hrana kakšen vpliv na nastanek bolezni srca? Katera hrana predstavlja največje tveganje za nastanek srčnih bolezni? Kakšna naj bo prehrana srčnega bolnika?

Prehrana je vir energije za telo in tudi največji vnos škodljivih snovi. Dolga leta je veljalo, da predvsem žilam najbolj škodijo zaužite maščobe, vendar zadnje raziskave kažejo, da zaužiti holesterol ne odraža povečanja ravni holesterola v krvi. Svetuje se celo, da 30 % zaužite hrane predstavljajo maščobe (sploh nenasičene, ki so sestavni del olivnega, kokosovega ali sojinega olja). Beljakovine so seveda nujne, medtem ko znanstveniki, ki se ukvarjajo s prehrano (nutricionisti) vedno bolj odsvetujejo uživanje večje količine ogljikovih hidratov. Ti se namreč kažejo kot eden pogostejših povzročiteljev srčno-žilnih bolezni ob pospeševanju tako sladkorne bolezni kakor ateroskleroze.

Svetuje se tudi zadostno uživanje sadja (dovolj antioksidantov, tudi v obliki vitaminov) in zelenjave (delno zaradi nižje kalorične vrednosti oz. balastnih lastnosti, kakor vsebnosti vitaminov). V manjših dozah ugodno na srčno-žilni sistem delujejo tudi oreščki (do 30 gramov dnevno).

Strokovnjaki priporočajo tudi pravilno razporeditev več manjših obrokov preko dneva, s poudarkom na zajtrku in kosilu ter le manjših obrokih proti večeru.

Za več informacij želje bralce je bil nedavno objavljen pregledni članek ameriškega združenja kardiologov (v angleščini), dostopen na http://www.onlinejacc.org/content/69/9/1172.

Profimedia

Je zdrav življenjski slog poleg zdravil ključnega pomena pri zdravljenju srca?

Pri zdravljenju bolezni srca in ožilja se prvenstveno opiramo na spremembo življenjskega sloga. Sama zdravila so vedno boljša, vendar če bolnik ne bo odstranil škodljivih razvad in skušal živeti “zdravo”, le z zdravili ni pričakovati zadostnega izboljšanja. Telesna dejavnost (če zanj ni jasnih zadržkov) je bistvenega pomena za vzdrževanje zdravja. Dokazano je, da redna zmerna telesna dejavnost znižuje krvni tlak, znižuje celokupni holesterol ob dodatnem povečanju koncentracije “ugodnega” holesterola (HDL) ter zmanjšuje inzulinsko rezistenco (in posledično preprečuje/blaži sladkorno bolezen). Redno telesno aktivni bolniki so tudi redkeje predebeli.

Kakšen vpliv ima stres?

Psihološki stres je postal, žal, del vsakdana. Sam stres, ki nam ga okolica povzroča, na različne posameznike različno deluje; pomembno je, kako se z njim spopademo. Ob slabši reakciji na vsakdanji stres se morebitna bolezen srca in ožilja zagotovo pospeši zaradi neustrezne in pretirane aktivacije nehotenega živčevja (predvsem simpatičnega živčnega sistema, kar povečuje delo srca v mirovanju ob povečanem krvnem tlaku ter hitrejšem srčnem utripu).

Dodatna težava kroničnega stresa je tudi slabše razpoloženje bolnika ali celo depresija, kar vodi v slabše sodelovanje pri zdravljenju srčno-žilnih bolezni.

Kaj opažate v zadnjem času? Porast bolezni srca, starost bolnikov, moški, ženske? So ženske res bolj dovzetne za nastanek srčnih bolezni?

Zagotovo je v zadnjem času vidno bistveno podaljševanje pričakovane življenjske dobe, tako moških kot žensk. Še pred dvema desetletjema se za denimo invazivno zdravljenje osemdesetletnika nismo odločali, saj je bilo pričakovanih zapletov preveč, kakovost življenja pa nezadostna. Dandanes z vedno hitrejšimi, manj invazivnimi posegi redno zdravimo celo starejše od 85 let.

Med bolniki so v starosti res bolj pogoste ženske bolnice, vendar ne zaradi večje dovzetnosti za bolezen (do menopavze so denimo ženske zaradi hormonov bistveno bolj varne pred boleznimi žilne stene – ateroskleroze, nato gre bolezen s podobno “hitrostjo” kot pri moških), temveč, ker je velik delež populacije nad 80. letom starosti prav ženskega spola (razmerje!!!).

Za daljšo življenjsko dobo pa je zaslužen ravno napredek v medicini. V pričetku tega tisočletja je prišlo do skokovitega razvoja perkutanega zdravljenja miokardnih infarktov s postavitvami stentov – pred to dobo so bolniki pogosto zaradi miokardnega infarkta umrli, danes ni nič nenavadnega, če bolnik preživi dva, celo tri ali več miokardnih infarktov. Tako se je spremenila tudi pojavnost bolezni – predvsem kroničnega srčnega popuščanja, ki je neizogibno po večih infarktih.

Tako imamo ne le več starostnikov, ki jih z drago medicino še vedno zdravimo, temveč tudi več bolnikov z napredovalim srčnim popuščanjem. Posledično so stroški medicine skokovito večji kot pred leti.

Kaj svetujete kot preventivo za manjšo zbolevnost?

Odgovor na to vprašanje je preprost. Vsak posameznik natančno ve, kaj pomeni zdrav življenjski slog. Dodatno se lahko vsak udeleži številnih delavnic, ki učijo, kako živeti bolj zdravo. Natančno je bilo dokazano, kako razvade škodijo, za srčno-žilne bolezni predvsem kajenje, pa vendar je še vedno ogromno rednih, že kar obsedenih kadilcev. Iščejo izgovore, zakaj bi se še naprej predajali zasvojitvi in nimajo moči ali predvsem želje, da bi z razvado prekinili. Zakaj ne bi raje vsak večer spremljali najljubšo nanizanko, kakor odšli na telovadbo, sprehod. Dokler bo tako, ni pričakovati manj srčno-žilnih bolezni, kljub vsem napredku zdravljenja in dobri preventivni medicini.

Oddelek kardiologije je eden naprednejših v Sloveniji in tudi v svetovnem merilu, z veliko zdravstvenimi uspehi na področju presaditev in drugih operativnih posegov ter napredkih v zdravljenju. Ste del tega oddelka in ekipe strokovnjakov, kar najverjetneje od vas zahteva stalno izobraževanje in spremljanje svetovnih trendov v kardiologiji. Z zaključkom študija se za vas izobraževanje ne zaključi?

Imam neizmerno srečo, da sem del ekipe Oddelka za napredovalo srčno popuščanje in transplantacije (kot del Kliničnega oddelka za kardiologijo UKC Ljubljana), ki ga vodi prof. dr. Bojan Vrtovec. Oddelek se ukvarja ne le z najbolj napredno medicino na področju srčnega popuščanja ta hip, temveč je tudi izjemno raziskovalno usmerjena. Raziskave, predvsem na področju matičnih celic, so svetovno znane, sodelujemo v številnih drugih multicentričnih mednarodnih raziskavah.

Ravno zaradi njih medicina ni veda, kjer bi lahko delali na podlagi dosedanjega znanja. Ves čas se v celotni medicini pojavljajo novosti, zaradi katerih potrebujemo dodatna izobraževanja, da novosti uspešno uvajamo, da objavljamo v uglednih revijah in se aktivno udeležujemo največjih kongresov. Tako, pa čeprav iz majhne Slovenije, obstajamo na svetovnem kardiološkem zemljevidu.

Ozko smo vpleteni tudi v izobraževanje bodočih zdravnikov – tako z vodenjem kliničnih vaj na oddelku, kakor z mnogimi predavanji študentom; obvezno je tudi kroženje zdravnikov pripravnikov prav na našem oddelku.

Foto: Profimedia

" ["post_title"]=> string(68) "Pot do zdravega srca - intervju s kardiologom dr. Andražem Cerarjem" ["post_excerpt"]=> string(121) "Srce spodbuja dejavnost v možganih in vpliva na zaznavanje sveta, sprejemanje odločitev in drugih kognitivnih procesov." ["post_status"]=> string(7) "publish" ["comment_status"]=> string(6) "closed" ["ping_status"]=> string(6) "closed" ["post_password"]=> string(0) "" ["post_name"]=> string(64) "pot-do-zdravega-srca-intervju-s-kardiologom-dr-andrazem-cerarjem" ["to_ping"]=> string(0) "" ["pinged"]=> string(0) "" ["post_modified"]=> string(19) "2021-09-27 11:35:33" ["post_modified_gmt"]=> string(19) "2021-09-27 09:35:33" ["post_content_filtered"]=> string(0) "" ["post_parent"]=> int(0) ["guid"]=> string(107) "http://beta-med.over.net/zivljenjski-slog/pot-do-zdravega-srca-intervju-s-kardiologom-dr-andrazem-cerarjem/" ["menu_order"]=> int(0) ["post_type"]=> string(4) "post" ["post_mime_type"]=> string(0) "" ["comment_count"]=> string(1) "0" ["filter"]=> string(3) "raw" } [2]=> object(WP_Post)#6870 (24) { ["ID"]=> int(22234866) ["post_author"]=> string(1) "1" ["post_date"]=> string(19) "2021-09-24 06:58:00" ["post_date_gmt"]=> string(19) "2021-09-24 04:58:00" ["post_content"]=> string(16774) "

Angina pektoris, slovensko srčni krč ali prsna stiska, je znamenje bolezni Enačimo jo z občutkom neugodja v prsnem košu in sosednjih predelih telesa, ki nastane zaradi ishemije srčne mišice. Pomembno je, da se bolezen odkrije čim prej, saj nam prognozo bolezni in bolnika določata obseg in mesto prizadetosti koronarnih arterij ter prizadetost srčne mišice. S pravilno izbranim zdravljenjem bomo olajšali znake bolezni koronarnih arterij in podaljšali bolnikovo življenje. Angina pektoris se v stabilni obliki pojavlja ob naporu in mine s počitkom. Bolečina nastane zaradi nezadostne prekrvitve srčne mišice. Po navadi bolnik pove, da se bolečina pojavlja že nekaj tednov ali mesecev, da se pojavi ob približno enakem naporu in mine po počitku.

Zdravnik postavi diagnozo angine pektoris na temelju bolnikove pripovedi. Angino pektoris pa bolniki čutijo in opišejo različno, največkrat kot znake, ki so našteti v tabeli 1. Vzrokov prsne bolečine je veliko. Treba je razlikovati angino pektoris od drugih bolečin »nesrčnega« porekla, ki se kažejo z naštetimi znaki v tabeli 1.

Diagnozo angine pektoris postavimo na temelju bolnikove pripovedi, pomagamo si še z naslednjimi vprašanji bolniku:

Dobra zdravnikova presoja bolnikove pripovedi ne potrebuje potrditve diagnoze angine pektoris s preiskavami, te opravimo zato, da opredelimo velikost, stopnjo, prognozo bolezni in določimo najboljši način zdravljenja.

Mesto bolečine

Bolečina, tiščanje, top občutek, stiskanje ... Se lahko pojavlja za prsnico, pogosto pa se širi čez prsni koš.

Bolnik pokaže mesto bolečine tako, da položi dlan na prsni koš ali pa naredi pest nad prsnico, in tako še poudari stiskajoč značaj bolečine, ki jo občuti .
Zelo redko je bolečina lokalizirana, na točno določenem mestu, običajno je ta bolečina mišičnega porekla, prizadete so mišice prsne stene.

Profimedia

Širjenje

Bolečina, tiščanje se običajno širi zunaj prsnega koša. Redko se pojavi samo na mestu, kamor se običajno le širi bolečina. Pojavljanje bolečine na neobičajnem mestu je lahko zavajajoče in vodi v preiskave sosednjih organov, kjer se ta bolečina pojavlja. Pri bolečinah v zgornjem delu trebuha bi na primer naredili preiskave prebavil. Pri vsakem, ki je starejši od 40 let in ima dejavnike tveganja za srčno žilne bolezni, moramo pomisliti tudi na angino pektoris.

Angina pektoris se lahko kaže:

Značaj bolečine

Bolečina je lahko zelo blaga in človek nanjo ni pozoren, običajno pa se pojavlja angina pektoris kot enden ali več znakov, navedenih v tabeli 1.

 Znak angine pektoris: Bolečina nesrčnega porekla:
 Tiščanje za prsnico Ostra, a ne huda
 Pritisk v prsnem košu Kot z nožem
 Občutek teže v prsih Kot vbodljaji
 Stiskanje v prsih Kot zbadanje
 Bolečina v prsih Kot z iglo
 Top občutek v prsih Pojavlja se pri spremembi položaja
 Pomanjkanje sape, občutek dušenja Pojavlja se na pritisk
 Kot pas okoli prsnega koša Lahko hodi ob bolečini
 Močan občutek Je stalna: "Boli ves dan."

Bolečina v prsih zaradi morene prekrvitve srčne mišice je enakomerna, včasih se po nastopu poveča, je huda, pekoča, žgoča, tišči in nikoli ne zbada. Na bolečino ne vplivajo dihanje, sprememba položaja telesa in pritisk na steno prsnega koša.

Vzroki

Angina pektoris nastane zaradi motene prekrvitve srčne mišice oziroma ko prekrvitev ne zadošča potrebam srčne mišice. Srčna mišica potrebuje boljšo prekrvavitev ob telesnem in psihičnem (jeza, razburjenje) naporu. Če so koronarne arterije zožene zaradi ateroskleroze, se prekrvitev srčne mišice ne more zadostno povečati in nastane ishemija srčne mišice. Nezadostna prekrvitev oziroma ishemija srčne mišice pa povzroči nastanek angine pektoris.

Običajni vzroki za pojav angine pektoris so:

Počitek - pomoč za znižanje srčnega utripa in krvnega tlaka oziroma zmanjšanje potreb srčne mišice. Prekrvitev, ki jo zmore prizadeto žilje, v mirovanju zadošča srčni mišici in napad angine pektoris mine v približno 10 do 15 minutah počitka, lahko tudi prej.

Če bolečina traja dlje, več kot pol ure, je huda in jo spremljajo še bledica, znojenje, slabost in sirjenje na bruhanje, je velika verjetnost, da ima bolnik srčni infarkt, pri katerem zaradi popolnega prenehanja prekrvitve del srčne mišice odmre. To velja tako takrat, kadar se angina pektoris pokaže na tak način prvič ali pa je imel bolnik napade angine pektoris že dvakrat.

V tem primeru je nujna hitra zdravniška oskrba bolnika.

Zdravljenje angine pektoris

Kaj je angina pektoris?

Angina pektoris je bolečina za prsnico, ki traja od 1 do 5 minut. Bolnik ima neprijeten občutek stiskanja, tiščanja, tesnobe, pritiska in teže za prsnico, ki se širi v levo ramo in po notranji strani leve roke, v vrat in v levo polovico obraza (zobje, uho). Včasih izžareva v zgornji del trebuha, v desno ramo in roko ali v tilnik in levo lopatico. Angino pektoris sproži telesni ali duševni napor (razburjenje, jeza, razočaranje), spolna aktivnost, mraz ali obilen obrok hrane. Bolečina hitro popusti po nitroglicerinu ali v mirovanju.

Zakaj nastane angina pektoris?

Srčna mišica za normalno delovanje potrebuje kisik. Z njim jo oskrbuje kri, ki priteka v srčno mišico po venčnih (koronarnih) arterijah. Če se venčne arterije ožijo zaradi ateroskleroze, dobiva srčna mišica vse manj krvi in kisika. Spočetka prekrvljenost še zadošča za potrebe, ki jih ima srčna mišica, ko telo miruje ali se ne napreza preveč. Čim višji je arterijski tlak (sistolični tlak), čim hitrejši je pulz, čim hitreje se krči srce, čim večja je srčna votlina, tem več kisika potrebuje srčna mišica. Vse to se dogaja med naporom, zato je tedaj potreben tudi večji pretok krvi skozi koronarno arterijo. Če so venčne arterije (koronarne arterije, koronarke) zožene, se pretok skoznje ne more ustrezno zvečati. Zaradi nezadostne prekrvitve in pomanjkanja kisika je presnova hranil nepopolna. Ob tem nastajajo presnovki, ki dražijo bolečinske živce v srcu. Bolnik začuti bolečino, ki jo imenujemo angina pektoris. Z bolečino srce opozarja, da so venčne žile zožene in da se mašijo. Bolj ko so ozke, prej se ob naporu pojavi bolečina. V večini primerov pride do take bolečine vedno med enakim ali podobnim telesnim naporom, torej pri enaki srčni presnovni potrebi. Bolnik lahko ve že vnaprej, kdaj bo začutil bolečino v prsih - po koliko prehojenih stopnicah, po kakšni vzpetini itd. Po prekinitvi napora, ko se bo srce umirilo (ko se bo frekvenca znižala in krčljivost zmanjšala, ko bo sistolični tlak padel ter se bosta zmanjšala tudi venski priliv in srčna votlina), se bo presnovna potreba v srcu zmanjšala, pretok skozi zoženo arterijo bo znova zadoščal in bolečina bo popustila v nekaj minutah. To imenujemo stabilna angina pektoris. O stabilni angini pektoris govorimo, kadar se pogostost in silovitost napadov v zadnjem mesecu ni spremenila.

Nestabilna angina pektoris pa je bolečina, ki se javlja nepredvidljivo, pri zelo različnih obremenitvah, lahko tudi med bolnikovim mirovanjem, pri normalnem pulzu in arterijskem tlaku. To stanje povzroča nestalna zožitev v koronarni arteriji. Največkrat jo povzroči počena aterosklerotična leha, na kateri nastane krvni strdek. Strdek ne zapira arterije vedno enako, zato se lahko zapora spreminja iz minute v minuto. K tem spremembam pripomore tudi nenormalno krčenje koronarne arterije, ki ga prav tako sproži strdek.

Nestabilna angina pektoris je nevarna. V kratkem lahko pride do srčnega infarkta in celo do nenadne smrti zaradi motnje srčnega ritma. Bolnika, ki dobiva značilno prsno bolečino med majhnim naporom, je zaradi tega treba sprejeti v bolnišnico, in to v enoto, v kateri je možen neprestan nadzor.

Pri zdravljenju angine pektoris uporabljamo zdravila, ki so namenjena:

Kako zdravimo stabilno angino pektoris?

Ker so vzrok za angino pektoris zožane venčne arterije, je najbolje, da arterije razširimo (dilatiramo) s posebnimi balonskimi katetri (postopek imenujemo perkutana koronarna angioplastika). Druga možnost je, da srčni kirurg očisti venčno arterijo (postopek imenujemo endarteriektomija), ali da premosti zoženo/zamašeno arterijo s pomočjo obvoda (angleško bypass). Poleg tega napade angine pektoris lajšamo in preprečujemo s splošnimi ukrepi in z zdravili.

Med splošne ukrepe sodi zmanjšanje dejavnikov tveganja za aterosklerozo. Kadilci z angino pektoris morajo takoj opustiti to škodljivo razvado, ker pospešuje razvoj ateroskleroze. Poleg tega nikotin oži krvne žile, zvišuje krvni tlak in pospešuje srčni utrip. Prekomerno prehranjene osebe naj shujšajo. Priporočamo zmerno telesno aktivnost. Bolnik naj se fizično obremenjuje, kolikor se največ more, ne da bi ob tem izzval napad angine pektoris. Vzdrževanje dobre telesne kondicije je eno poglavitnih priporočil. Priporočamo vsak dan eno do dve urni sprehod po svežem zraku. Telesna aktivnost vpliva na razvoj obvodnih žil, ki vodijo dodatno kri v srčno mišico. Tako bo bolnik sčasoma zmogel več. Z dieto in zdravili moramo znižati maščobe v krvi, če so previsoke. Potrebno je zdravljenje sladkorne bolezni in visokega tlaka. Če bolnik le more, naj se nauči mirnega načina življenja in sprostitve. Bolnik se mora razbremeniti prekomernega dela. Potrebuje urejen ritem dela in počitka. V hladnih mesecih naj nosi topla oblačila in rokavice. Izogiba naj se hoje v vetru in snežnem metežu, ker je to velika obremenitev za srce.

Za zdravljenje angine pektoris uporabljamo nitrate in njim sorodna zdravila, zaviralce beta in zaviralce kalcijevih kanalov. Vsi bolniki s stabilno angino pektoris naj prejemajo tudi majhen odmerek acetilsalicilne kisline (100 mg do 325 mg Aspirina ali sorodnega preparata), seveda če nimajo kontraindikacij za to zdravilo.

Kako zdravimo nestabilno angino pektoris?

Pri kritično zoženi koronarni arteriji moramo poskrbeti, da preprečimo dodatno nastajanje krvnega strdka, že nastal strdek pa zmanjšamo. V ta namen uporabljamo acetilsalicilno kislino in sorodno delujoča zdravila ter antikoagulanse. Preprečiti je treba tudi refleksno zožitev koronarne arterije, ki nastane zaradi snovi iz krvnih strdkov - ustrezna zdravila so zaviralci kalcijevih kanalov. Poleg tega se moramo truditi, da bolnikovo srce porablja tako malo kisika, da mu za presnovne potrebe zadošča majhen dotok arterijske krvi skozi ožino - to omogoči zdravljenje z nitrati, zaviralci beta in zaviralci kalcijevih kanalov. Srčno obremenitev bodo zmanjšala tudi zdravila, ki jih bolnik jemlje proti zvišanemu krvnemu tlaku in proti prevelikemu delovanju žleze ščitnice. Dovod kisika bomo povečali, če bomo odpravili slabokrvnost (anemijo). Vsako tako zdravljenje pomaga pri angini pektoris in ga moramo nadaljevati in po potrebi prilagoditi novi situaciji, predvsem pa je treba upoštevati, da je pri mirovanju poraba kisika v srcu manjša, zato sodi vsak bolnik z nestabilno angino pektoris v posteljo.

Zdravljenje nestabilne angine pektoris torej zahteva mirovanje, spremljanje krivulje EKG, merjenje tlaka in pulza ter spremljanje EKG med napadi bolečin. Od zdravil bomo največkrat uporabili nitroglicerin v infuziji, infuzijo heparina, intravenske odmerke blokatorja receptorjev beta in dnevno tableto Aspirina. Izjemoma bomo morali ob hudih bolečinah uporabiti injekcijo morfija.

Omenili smo, da je nestabilna angina pektoris nevarno stanje, ker se lahko konča s srčnim infarktom ali pa celo z nenadno smrtjo. Zaradi tega pri zdravljenju z zdravili ne vztrajamo predolgo. Če se kljub primernemu zdravljenju napadi ponavljajo, moramo že v prvih 24 urah napraviti rentgensko preiskavo - slikanje koronarnih arterij (koronarografija). Pri tej preiskavi odkrijemo zožitve, ki so odgovorne za zmanjšanje dovoda kisika k srčni mišici. Velikokrat je možno to ožino razširiti z napihnjenim balončkom in je s tem problem dostikrat rešen. Če je ožin več in če niso primerne za širjenje, potem je utemeljena kirurška premostitev zožene koronarne arterije (oziroma več arterij).

Foto: Profimedia

" ["post_title"]=> string(32) "Kako prepoznati angino pektoris?" ["post_excerpt"]=> string(114) "Angina pektoris, slovensko srčni krč ali prsna stiska, je znamenje bolezni koronarnih arterij oziroma motenj ..." ["post_status"]=> string(7) "publish" ["comment_status"]=> string(6) "closed" ["ping_status"]=> string(6) "closed" ["post_password"]=> string(0) "" ["post_name"]=> string(6) "i20439" ["to_ping"]=> string(0) "" ["pinged"]=> string(0) "" ["post_modified"]=> string(19) "2021-09-23 09:39:06" ["post_modified_gmt"]=> string(19) "2021-09-23 07:39:06" ["post_content_filtered"]=> string(0) "" ["post_parent"]=> int(0) ["guid"]=> string(39) "http://beta-med.over.net/ostalo/i20439/" ["menu_order"]=> int(0) ["post_type"]=> string(4) "post" ["post_mime_type"]=> string(0) "" ["comment_count"]=> string(1) "0" ["filter"]=> string(3) "raw" } }
int(2562)

NAŠI STROKOVNJAKI

ePosvet
ePosvet: avdio in video pogovor s strokovnjakom na daljavo
Poleg svetovanja na forumih, na portalu Med.Over.Net nudimo tudi video posvet s strokovnjaki – ePosvet.
Preberi več Pogosto zastavljena vprašanja
Več iz rubrike

New Report

Close