Kaj vse povzroča raka ustnega dela žrela, kdaj pomisliti na to bolezen in kako se zaščititi, smo se pogovarjali s specialistom otorinolaringologije doc. dr. Robert Šifrerjem, dr. med., predstojnikom Klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirugijo UKC Ljubljana.
Veliko se govori o povezavi med okužbo HPV in rakom materničnega vratu, manj pa o drugih rakih, med katerimi je tudi rak ustnega dela žrela. Kaj nam lahko poveste o tej bolezni?
Rak ustnega dela žrela, ki obsega raka na mandljih, korenu jezika, mehkem nebu in zadnji steni žrela, spada med rake glave in vratu, za katerimi v Sloveniji na leto zboli približno 500 ljudi. Od tega jih za rakom ustnega dela žrela zboli okrog 100.
Rak ustnega dela žrela ima tri glavne povzročitelje:
- Kajenje tobaka in uživanje alkoholnih pijač. Gre za običajno precej velike tumorje, zasevki na vratu so praviloma manjši. Zbolevajo predvsem starejše osebe.
- Okužba HPV (zlasti genotipa 16 in 18). Zbolevajo mlajše osebe, z višjim socialno-ekonomskim statusom. Običajno ni povezano s prekomernim uživanjem alkohola in kajenjem, čeprav se lahko dejavniki tveganja tudi prekrivajo. Tumorji so praviloma majhni, zasevki na vratu pa veliki. Splošno stanje bolnikov je boljše, kot če je bolezen povzročena s kajenjem in uživanjem alkoholnih pijač.
V državah v razvoju sta kajenje in uživanje alkoholnih pijač pogostejša povzročitelja raka ustnega dela žrela, v razvitih državah pa je pogostejši povzročitelj okužba s HPV. Denimo: v ZDA so HPV vzrok za približno 70 odstotkov teh rakov, v skandinavskih državah skoraj 90 odstotkov, v Sloveniji pa približno 40 odstotkov – o tem sicer trenutno še poteka raziskava. Približno 80 odstotkov bolnikov je moškega spola.
Raka ustnega dela žrela se zdravi kirurško ali z obsevanjem, lahko v kombinaciji enega in drugega ter kemoterapije.
S kakšnimi simptomi se kaže, kdaj je treba k zdravniku?
Na raka glave in vratu velja pomisliti in poiskati zdravniško pomoč, če se pojavijo naslednje težave, ki trajajo tri do štiri tedne ali dlje:
- bolečine v ustih in žrelu, ki se lahko širijo v uho, ne da bi prizadele sluh,
- razjede, bele in rdeče spremembe na sluznici ustne votline in ostalih sluznicah glave in vratu,
- hripavost,
- težko požiranje,
- boleče požiranje,
- občutek cmoka v žrelu,
- zaprt nos s krvavkastim izcedkom na isti strani,
- otekline na vratu,
- karkoli od navedenega traja vsaj tri tedne.
Verjetno tudi pri tej vrsti raka velja, da je zdravljenje uspešnejše, če je bolezen odkrita zgodaj. Pri kolikšnem deležu bolnikov odkrijete bolezen v zgodnjih fazah in pri kolikšnem v napredovali?
Svetovno gledano je pri več kot polovici bolnikov (66 odstotkov) rak glave in vratu odkrit v napredovali fazi bolezni, pri 34 odstotkih pa v zgodnji. Zadnji slovenski podatki kažejo, raka ustnega dela žrela v zgodnji fazi odkrijemo le pri 16 odstotkih bolnikov. Stremimo k temu, da bi ga odkrili prej, saj bi tako izboljšali preživetje in kakovost življenja bolnikov. Stranski učinki zdravljenja so namreč precej hudi, puščajo hude posledice, na precej občutljivem delu človeškega telesa: v ustni votlini oziroma žrelu. Zdravljenje lahko tako vpliva na zmožnost govora, prehranjevanja, celo dihanja.
“Slovenija (Kliniki za ORL na UKC Ljubljana in UKC Maribor ter Onkološki inštitut) se je nedavno pridružila evropski kampanji Make Sense, ki si prizadeva za ozaveščanje o simptomih rakov glave in vratu (kamor spadajo tudi raki ustnega dela žrela) in s tem tudi za bolj zgodnje odkrivanje teh rakov. Aktivnosti se še pripravljajo, če boste v prihodnje povabljeni na pregled ali sodelovanje, se povabilu odzovite, saj lahko to pripomore k bolj zgodnjemu odkritju resne bolezni.”
Doc. dr. Robert Šifrerje, dr. med., specialist otorinolaringologije, predstojnik Klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirugijo UKC Ljubljana.
HPV ne povzročajo le raka ustnega dela žrela, temveč tudi papilomatozo grla. Kako pogosta pa je ta zdravstvena težava in kaj je dobro o vedeti o tem?
Papilomi so benigni tumorji, ki rastejo na glasilkah in drugod po grlu. Povzročajo jih drugi tipi HPV, predvsem 6 in 11. Ne pojavljajo se le pri odraslih, temveč tudi pri otrocih. Otroci se namreč lahko od matere okužijo ob porodu. Pri otrocih se pojavijo običajno med tretjim in petim letom starosti, pri odraslih pa med 30. in 40. letom starosti. Ker tumorji rastejo na grlu in glasilkah, to povzroči hripav glas – kar je pri odraslih tudi najbolj izrazit simptom. Papilomatozo je treba zdraviti, saj tumorji rastejo in lahko povzročijo dihalno stisko. To je še posebej problematično pri otrocih, pri katerih pride zaradi majhnosti dihal hitreje do inspiratornega stridorja (piskanja pri vdihu) in dihalnih stisk, ki je lahko tudi življenje ogrožajoče stanje.
Kako pa se zdravi papilomatoza grla?
Papilome se odstranjuje kirurško, največkrat lasersko, pri čemer je pomembno, da papilome odstranimo tako, da bo glas čim boljši, pri tem pa pazimo, da se pri tem ne poškoduje zdravega tkiva. To je še posebej pomembno, ker se papilomatoza grla praviloma ponavlja: ko bolnika operiramo, je ponovitev bolezni skoraj gotova. Bolniki v odvisnosti od agresivnosti bolezni (poznamo agresivno in neagresivno obliko) potrebujejo več posegov, lahko deset in več, nekateri tudi 50 ali celo 100. Večkrat, kot je bolnik operiran, manj ostane zdravega tkiva in več brazgotin nastane, kar vpliva slabo na delovanje glasilk in s tem na poslabšanje glasu. Pomembni so tudi ostali načini zdravljenj.
Kakšen je pomen cepljenja proti HPV?
S cepljenjem bi lahko preprečili precej velik delež rakov ustnega dela žrela – po trenutnih podatkih približno 40 odstotkov. Poleg tega pa cepivo učinkovito ščiti tudi pred papilomatozo grla, tako da je potrebnih manj operacij, poleg tega je lahko tudi delež obolelih manjši ob dobri precepljenosti populacije. Kljub temu je za preprečevanje raka pomemben zdrav življenjski slog: izogibanje kajenju, izogibanje alkoholu, dovolj gibanja in uživanje uravnotežene prehrane.
Prispevek je nastal v okviru evropskega projekta PERCH, ki ga sofinancirata Evropska Unija in Ministrstvo za zdravje RS. V Sloveniji projekt vodi Onkološki inštitut Ljubljana.
Za podrobnejše informacije o tem, kako lahko zaščitite svojega otroka pred HPV in povezanimi raki, vas vabimo, da obiščete uradno stran NIJZ na naslednji povezavi: NIJZ – Zaščitite svojega otroka pred HPV in povezanimi raki. Prav tako vam priporočamo, da si na Med.Over.Net ogledate rubriko O HPV od A do Ž, ki je bila ustvarjena v okviru evropskega projekta PERCH, v katerem je v boju proti rakom, ki jih povzročajo okužbe s HPV, združilo moči kar 18 držav. V Sloveniji projekt vodi Onkološki inštitut Ljubljana.
