Ta dejavnik poveča tveganje za raka dojk za dva- do trikrat

N. K., 01. oktober 2024
OnkologijaRak dojk
Ženska z roza pentljo, simbolom raka dojk
Foto: Profimedia

Rak dojk je v Sloveniji in razvitem svetu najpogostejši rak pri ženskah. Onkološki inštitut (OI) Ljubljana se v rožnatem oktobru pridružuje pobudam ozaveščanja o tej bolezni ter izpostavlja pomen pravočasnega odkrivanja in učinkovitega zdravljenja raka dojk.

“Letošnje leto lahko opišemo kot zadovoljivo, saj ostajamo na začrtani poti odlične oskrbe bolnic in bolnikov z rakom dojk. Leto so zaznamovale kadrovske težave, saj število zdravstvenih delavcev prav vseh strok ni zadostno. Kljub temu pa (še) ni prišlo do usodnih podaljšanj čakalnih vrst. Z zadovoljstvom lahko potrdim, da v državi še vedno vsi bolniki z rakom dojk prejmejo takšno zdravljenje, kot ga potrebujejo in ustreza strokovnim priporočilom in smernicam. Pričeli smo z nekaj novimi kliničnimi raziskavami, ki so nujne za napredek stroke. Program celostne rehabilitacije, ki smo jo več kot uspešno začrtali v pilotnem programu OREH, pa smo žal morali oklestiti ravno zaradi kadrovskih omejitev in ga prilagoditi trenutnim zmožnostim,” je ob tej priložnosti povedala internistka onkologinja dr. Simona Borštnar, dr. med., vodja mamarnega tima na OI.

Dejavniki tveganja, ki povečujejo tveganje za nastanek bolezni

Poleg spola in starosti so dokazani nevarnostni dejavniki tveganja za raka dojk reproduktivni, hormonski in genetski dejavniki tveganja ter življenjski slog.

Večje tveganje za nastanek raka dojk imajo:

  • ženske, ki so dobile prvo menstruacijo pred 12. letom in prišle v menopavzo po 50. letu starosti;
  • ženske, ki niso rodile ali so prvič rodile po 30. letu;
  • ženske, ki so bile v menopavzi deležne dolgotrajnega hormonskega nadomestnega zdravljenja;
  • že preboleli rak dojk;
  • če so v družini prisotne nekatere benigne bolezni dojk in rak dojk;
  • Med dejavniki življenjskega sloga pa so najpomembnejši: pitje alkohola, debelost po menopavzi in telesna nedejavnost.

Vse nosilke genetskih okvar ne zbolijo za rakom dojk, jih pa zboli velika večina

Kadar ima ženska sorodnico z rakom dojk v prvem kolenu, ima lahko dva- do trikrat večje tveganje za nastanek raka dojk, kot ženska, ki raka dojke v družinski anamnezi nima, zlasti, če je zbolela sorodnica ob diagnozi mlajša od 50 let.

Pri teh bolnicah je lahko prisotna prirojena genetska okvara enega izmed genov, ki so povezani z dednim rakom dojk. Nastanek dednega raka dojk se povezuje z dedovanjem patogene različice različnih genov (največkrat genov BRCA1 in BRCA2). Verjetnost, da se rak dojk pojavi pri ženski, ki podeduje genetsko okvaro, je večja v primerjavi s splošno populacijo, ni pa nujno, da se rak dojk tudi razvije. Vse nosilke genetskih okvar namreč ne zbolijo z rakom dojk, jih pa zboli velika večina – do 70 odstotkov nosilk patogenih različic na genih BRCA1/2 do dopolnjenega 80. leta zboli z rakom dojk.

Večina primerov raka dojk hormonsko odvisnih

Za rakom dojk na leto povprečno zboli 1.400 žensk. V grobem se delijo na neinvazivne (takih odkrijejo približno 100 na leto) in invazivne (takih odkrijejo približno 1.200 do 1.300 na leto). Invazivni raki se v grobem delijo na hormonsko odvisne in hormonsko neodvisne ter HER2-pozitivne in HER2-negativne. Hormonska odvisnost pomeni, da so na rakavih celicah prisotni estrogenski in/ali progesteronski receptorji. Večina, kar tri četrtine rakov dojk, je hormonsko odvisnih. HER2-pozitivnost pa pomeni, da so na rakavi celici prekomerno izraženi receptorji, ki prek rastnih dejavnikov sprejemajo signale za razmnoževanje rakavih celic. HER2-pozitivnih rakov je okoli 15 do 20 odstotkov. Če rakave celice ne izražajo niti estrogenskih in/ali progesteronskih niti HER2-receptorjev, pa govorimo o t. i. trojno negativnih rakih. Teh je okoli 15 do 20 odstotkov. 

Možnost za ozdravitev velika, če je bolezen odkrita dovolj zgodaj

Možnost za ozdravitev je praviloma velika, če je rak dojk odkrit pravočasno. Pomembna preiskava za zgodnje odkrivanje raka dojk je mamografija, ki lahko odkrije raka, še preden se ga lahko zatipa. Pomembno vlogo pri zgodnjem odkrivanju raka dojk ima tudi ženska sama, saj lahko s samopregledovanjem oziroma pozornostjo na pojav sprememb na koži dojk, na bradavicah in v dojkah odkrije novonastale in zanjo neobičajne spremembe ter se o njih posvetuje s svojim zdravnikom.

Cilj programa DORA je zmanjšati število smrti zaradi raka dojk

V Sloveniji imamo uspešen državni presejalni program za raka dojk DORA, ki deluje po strogih evropskih smernicah kakovosti in po doseženih rezultatih sodi med najuspešnejše evropske presejalne programe za raka dojk. V program so vključene ženske med 50. in 69. letom starosti, ki jih vsaki dve leti povabijo na mamografijo. V zadnjih letih se ga udeležuje že več kot 77 odstotkov vseh povabljenih žensk. V programu DORA med navidezno zdravimi ženskami z mamografijo odkrivajo bolezen na začetni stopnji, ko ženska sama spremembe še ne more zatipati. Mamografija je še vedno strokovno dokazano najbolj zanesljiva metoda za zgodnje odkrivanje raka dojk in najbolj primerna za organizirano presejanje. Ključni cilj programa DORA je z zgodnjim odkrivanjem raka dojk zmanjšati število smrti zaradi te bolezni v ciljni populaciji za 25 do 30 odstotkov. S strogim nadzorom kakovosti na vseh ravneh bodo ta cilj lahko v naslednjih letih tudi dosegli.

Zdravljenje odvisno od podtipa raka dojk in obsega bolezni

Zdravljenje raka dojk je multidisciplinarno, sestavljeno iz lokalnega zdravljenja (kirurgija, obsevanje) in sistemskega zdravljenja (kemoterapija, hormonsko zdravljenje, imunoterapija / tarčna zdravila). Pristop je odvisen od podtipa raka dojk in obsega bolezni. Pri zgodnjem raku, ki je omejen na dojko in je majhen, se zdravljenje največkrat prične z operacijo, ki ji praviloma sledi sistemsko zdravljenje, pri večini bolnic pa tudi pooperativno obsevanje. Pri večjih rakih, ki tvorijo zasevke v pazdušnih bezgavkah, predvsem pa pri lokalno napredovali bolezni, pričnejo s sistemskim zdravljenjem (navadno s kemoterapijo), ki ji sledijo operacija, obsevanje in mnogokrat še druga vrsta sistemskega zdravljenja.

Bolnice z razsejano boleznijo zdravijo z zaporedjem več različnih sistemskih zdravljenj. Na voljo je vedno več zdravil, s katerimi podaljšujejo življenje in izboljšujemo ali ohranjamo kakovost življenja. Poleg kemoterapije in različnih hormonskih zdravil, ki jih v zdravljenju uporabljamo že več desetletij, imamo na voljo tudi tarčna zdravila, kot so monoklonska protitelesa, ki so usmerjena proti HER2, v zadnjih letih pa pri rakih s prisotnimi hormonskimi receptorji zdravimo s kombinacijo hormonskega zdravljenja in  zaviralci različnih celičnih tarč, kot so od ciklina odvisne kinaze 4/6, mTOR, PIK3CA. Del bolnic z razsejanim trojno negativnim rakom, ki ustrezajo kriterijem, zdravimo z imunoterapijo, pri bolnicah z zarodno mutacijo BRCA1/2 pa  z zaviralci PARP. V zadnjem letu so se dodobra uveljavili konjugati monoklonskih protiteles. Z novimi zdravili se je obvladljivost razsejanega raka, vsaj pri nekaterih podtipih, znatno izboljšala.

Avtor
Piše

N. K.

Forum

Naši strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja

Poleg svetovanja na forumih, na portalu Med.Over.Net nudimo tudi video posvet s strokovnjaki – ePosvet.

Kategorije
Število tem
Zadnja dejavnost
3,839
02.10.2024 ob 18:50
1,541
03.10.2024 ob 12:17
915
26.09.2024 ob 19:18
Preberi več

Več novic

New Report

Close